Zaključek EIP projekta »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« tudi v Beli krajini in Posavju

18.3.2022 | 10:00

Vzorčenje rastlin soje za analizo nodulacije na koreninah

Pri medvrstni razdalji 37,5 cm je bil pridelek semena soje najnižji

Ekstruder na KG Kure

Nekaj od sodelujočih predavateljev na zaključni konferenci projekta »Zrnate stročnice-pridelava, predelava in uporaba« (zajem zaslona)

V okviru projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) z naslovom »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« smo sodelujoči partnerji v preteklih treh letih preizkušali in razvijali različne tehnike tako pridelave kot tudi predelave zrnatih stročnic, glaven poudarek pa je bil na soji kot svetovno najbolj razširjeni in pomembni zrnati stročnici. Cilji projekta so bili uvesti uporabo novih praks na vseh ravneh pridelovalne in predelovalne verige, za doseganje konkurenčne pridelave zrnatih stročnic in povečanje samooskrbe z gensko nespremenjeno sojo.

EIP projekt »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« je v zadnjih treh letih združeval in tesno povezal 4 raziskovalne inštitucije (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede - Univerza v Mariboru, Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije), kmetijsko svetovalno službo iz Novega mesta ter 6 kmetijskih gospodarstev iz različnih delov Slovenije (Žipo Lenart d.o.o., kmetije Topolovec, Ferlan, Grubič, Kure in Leskošek). Takoimenovani trikotnik znanja, ki ga tvorijo raziskovalec-svetovalec-pridelovalec in je zaradi omenjene unikatne sestave tudi dobil ime »inovativno partnerstvo«, je v omenjenem projektu dobil živo podobo in se tudi v vsem svojem sijaju izrazil preko rezultatov, ki so bili v obliki 73 objav predstavljeni v elektronskih in tiskanih medijih in bodo še naprej brezplačno na razpolago zainteresirani javnosti. Po našem mnenju je partnerstvo izpolnilo temeljno poslanstvo projekta, to je prenos znanja v prakso, saj smo v času trajanja projekta parterji organizirali ali sodelovali pri 36 različnih dogodkih po Sloveniji. Vse projektne aktivnosti in druge dejavnosti so opisane na spletni strani projekta (http://zrnatestrocnice.um.si/).

Nedavno, dne 11.3.2022, je bila na daljavo izvedena zaključna konferenca projekta, na kateri smo partnerji predstavili izvedene aktivnosti in prikazali v projektu pridobljena dognanja iz vidika pridelave, predelave in uporabe zrnatih stročnic. Konferenco je organiziral vodilni partner Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora v sodelovanju z KGZS Maribor. Več kot 100 udeležencev je lahko prisluhnilo številnim kratkim predstavitvam v treh delovnih sklopih.

V prvem delovnem sklopu je bil celovito predstavljen vidik pridelave soje, od uporabe mehaničnega zatiranja plevelov, gnojenja soje z dušikom, uporabe zmanjšanih odmerkov FFS pri zatiranju plevelov, pa do tehnologije pridelave visokega fižola v hmeljiščih v Savinjski dolini in prikaz dobre prakse na prekmurski kmetiji Jakop, kjer na isto njivo sejejo koruzo in fižol ter na ta način pridobijo dva pridelka hkrati. Gre sicer za sosevek koruze in visokega fižola, ki je v Sloveniji dobro poznan na vrtovih, vendar pri Jakopovih ne gre za vrtičkarsko pridelavo, ampak pridelava obsega več hektarjev veliko njivo, kjer setev, spravilo in dodelava potekajo strojno. V omenjenem delovnem sklopu so bili predstavljeni tudi rezultati 3-letnih demonstracijskih poskusov na kmetijskem gospodarstvu (KG) Grubič iz Brežic in KG Kure iz Bele krajine (Grm pri Podzemlju). Tam smo člani skupine za poljedelstvo iz Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani preizkušali različne vidike pridelave soje, kot so vpliv sorte, medvrstne razdalje, gnojenja in uporaba svežega inokulanta za nanos na seme pred setvijo na nekatere lastnosti pridelave, kot so višina pridelka, pojav gomoljčkov ali nodulov na koreninah inokuliranih rastlin, morfološke lastnosti rastlin in biokemijske lastnosti zrnja soje. Na KG Grubič se je kot najbolj rodna pokazala Pioneerjeva sorta PR91M10 s pridelkom okoli 3,4 t/ha. Sorti ES Mentor in Altona (Saatbau) sta dosegli pridelek 3,1 t/ha. Največ beljakovin v zrnju smo izmerili pri sorti Altona (42,4 %), medtem ko sta imeli ostali dve sorti okoli 40,5 % beljakovin v zrnju. V zrnju vseh treh sort ni bilo večjih razlik v vsebnosti maščob (povprečje 20,1 %). Pri uporabi svežega inokulanta iz Srbije se je na koreninah soje pojavilo največ nodulov (50), dodatna inokulacija semena pred setvijo pa je pokazala, da lahko na ta način dosežemo povečanje pridelka soje tudi do 10 %. Na KG Kure, kjer smo v vseh treh letih poskusa uporabili sorto ES Mentor, ki je srednje zgodnja sorta z označbo 00, se je pokazalo, da smo največji pridelek zrnja dosegli pri uporabi najožje medvrstne razdalje (12,5 cm), in sicer 3,4 t/ha, kjer sta medvrstni razdalji 25 cm in 37,5 cm dali 6,5 % oz. 12,5 % manjše pridelke. Prav tako smo največji pridelek zrnja (3,4 t/ha) dosegli pri uporabi dodatne inokulacije semena s hrvaškim inokulantom. Isti inokulant je tudi povzročil pomembno povečanje količine beljakovin v zrnju soje iz 39 % (kontrola in srbski inokulant) na 40,1 %. Povprečna vsebnost maščob je bila 20,8 %, nanjo pa preučevani dejavniki v poskusu niso imeli vpliva. Končni zaključki naših 3-letnih poskusov v Posavju in Beli krajini so bili, da sta ožja medvrstna setvena razdalja in pa uporaba dodatne sveže inokulacije semena pred setvijo zelo smiselna agrotehnična ukrepa pri pridelavi soje za doseganje visokih pridelkov zrnja.

V drugem sklopu predstavitev na zaključni konferenci projekta »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« so bile predstavljene vsebine uporabe zrnatih stročnic v prehrani ljudi. Udeleženci so lahko prisluhnili pregledu uporabnosti izdelkov iz zrnatih stročnic iz biokemijske sestave zrnja, kako je fižol zastopan in primeren v vsakodnevni prehrani ljudi, kakšno vlogo imajo zrnate stročnice v azijski kuhinji in kako so tovrstni izdelki prisotni ter uporabni pri nas. Predstavljen je bil zanimiv pekovski poskus, kjer je bila žitni moki dodana različna količina zmletih sojinih tropin in kako je to vplivalo na specifični volumen, senzorične lastnosti, prehransko vrednost in staranje takega kruha. V primeru dobre prakse se je predstavilo ljubljansko podjetje Kis in kvas, ki uspešno proizvaja fermentirane izdelke iz zrnja stročnic.

Tretji sklop predstavitev je ponudil opise uporabe zrnatih stročnic v prehrani rejnih živali in kako se tropine in pogače pravilno razporejajo v krmne obroke. Predstavljena je bila v projektu razvita inovativna stiskalnica za olje iz soje, ki so jo razvili na Kmetijskem inštitutu, kako živila in krmila pridobijo certifikat "Pridelano/proizvedeno brez GSO« in kako v zadnjih letih potekata pridelava in odkup soje v Sloveniji. Na koncu zadnjega dela konference se je kot primer dobre prakse podrobneje predstavila že prej omenjena kmetija Kure iz Bele krajine, kjer je gospodar Ivan opisal njihovo kmetijsko dejavnost. Pri Kuretovih vso pridelano sojo porabijo na svoji kmetiji, saj imajo ekstruder, s katerim iztisnejo olje iz semena soje in ga predelajo v biodizel, sojine pogače pa krmijo bikom in telicam. Na ta način imajo zaokrožen lasten proizvodni proces soje od pridelave, predelave in tudi uporabe. Kot zanimivost je omenil, da bodo v letošnjem letu povečali pridelavo soje, in sicer jo bodo pridelovali na 20 ha.

Zaključna konferenca se je končala s strinjanjem udeležencev projekta, da je princip »inovativnega partnerstva« izredno dober koncept pri vzpostavljanju sodelovanja in da je bil prenos znanja v prakso in tudi prikaz osvojenih rešitev v procesu soje uspešen in nazoren. Vsa ostala skupnost, ki se z zrnatimi stročnicami ukvarja na različnih nivojih ali pa jih ta tema zgolj zanima, pa bo lahko vse rezultate, pridobljene v treh letih aktivnosti projekta, našla v treh strokovnih monografijah, ki bodo prosto dostopne na spletni strani projekta, kjer lahko tudi spoštovani bralci najdete več posnetkov predstavitev iz zaključne konference, kot tudi zanimiva video gradiva in ostale vsebine iz projekta »Zrnate stročnice-pridelava, predelava in uporaba«.

doc. dr. Marko Flajšman
Gregor Šilc
Miha Slapnik
doc. dr. Darja Kocjan Ačko
Skupina za poljedelstvo, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta