Vrha epidemije se ne da napovedati; ''Pustite 'šloganje', lotite se ukrepov''

29.3.2020 | 18:45

Zaradi številnih sprememb pri beleženju podatkov in pri številu  testiranih posameznikov je seveda jasno, da nihče ne trdi, da so  napovedi popolnoma zanesljive. (foto: Profimedia)

Zaradi številnih sprememb pri beleženju podatkov in pri številu testiranih posameznikov je seveda jasno, da nihče ne trdi, da so napovedi popolnoma zanesljive. (foto: Profimedia)

Tadej Malovrh: Napovedi niso delo enega človeka, temveč ekipe, sestavljene iz infektologa,  biostatistika, matematika, virologa in še koga. Vprašanje pa je, ali je v  tem trenutku sploh potrebno, da se v javnost plasirajo takšni podatki.  Menim, da ne, saj takšne epohalne, senzacionalistične novice razburijo  tako strokovno kot laično javnost. V Sloveniji se moramo zdaj ukvarjati z  ukrepi in njihovim izvajanjem, ne pa s 'šloganjem' o prihodnosti  bolezni. (foto: arhiv; U. H.)

Tadej Malovrh: Napovedi niso delo enega človeka, temveč ekipe, sestavljene iz infektologa, biostatistika, matematika, virologa in še koga. Vprašanje pa je, ali je v tem trenutku sploh potrebno, da se v javnost plasirajo takšni podatki. Menim, da ne, saj takšne epohalne, senzacionalistične novice razburijo tako strokovno kot laično javnost. V Sloveniji se moramo zdaj ukvarjati z ukrepi in njihovim izvajanjem, ne pa s 'šloganjem' o prihodnosti bolezni. (foto: arhiv; U. H.)

apoved za infektologe, ki jo izdelujejo na IJS.

apoved za infektologe, ki jo izdelujejo na IJS.

Preprosta in do zdaj zelo natančna napoved z inštituta za promet.

Preprosta in do zdaj zelo natančna napoved z inštituta za promet.

Bo slovenski zdravstveni sistem res počepnil pod težo števila novih okužb ali nam je z ukrepi uspelo zajeziti širjenje ter preprečiti najhujše?... Pred dnevi je Slovenijo pretresla napoved infektologa Andreja Trampuža, ki dela na kliniki v Berlinu, ko je za eno od komercialnih televizij dejal, da bo vrh epidemije pri nas šele čez osem tednov. Ob tem je napovedal, da bo v Sloveniji dober teden pozneje okuženih 5000, deset dni pozneje pa več kot 14.500 ljudi. Od tega bo, tako je dejal, deset odstotkov okuženih na intenzivni negi, kar bi pomenilo, da bi imeli čez deset dni 1400 hudo bolnih. Take številke bi slovensko zdravstvo seveda spravile na kolena, saj nimamo ne opreme ne ljudi, ki bi se s tem lahko spopadli. Trampuž je ob tem pojasnil, da je ob izračunu rasti števila okuženih upošteval tudi tiste, ki jih uradna statistika ne zajame, torej tiste okužene, ki ne prepoznajo ali ne kažejo simptomov in niso bili testirani.

Netočne napovedi

Tadej Malovrh, župan občine Velike Lašče, v kateri so imeli enega od prvih obolelih z boleznijo covid-19, ki je sicer doktor medicinskih znanosti s področja imunologije, se je v sklopu svoje akademske svobode odzval na napoved infektologa Andreja Trampuža, ki je precej pretresla Slovence. Za naš časnik je povedal: »Tudi mene so presenetile takšne projekcije. Zakaj in kako je epidemiološke podatke o covid-19 pri nas gospod Trampuž uporabil za izračun, mi ni poznano, prav tako ni navedel uporabljenih metod. A obstaja zanimivo dejstvo, da je pred leti prav tako komentiral epidemijo gripe in je iz svojih izračunov napovedoval apokaliptično število mrtvih v Sloveniji. Njegova predvidevanja se takrat na srečo niso uresničila. Tudi za tiste čase mi ni poznano, kako je izračunaval statistike. Po dostopnih podatkih prav tako ni zaslediti njegove javne strokovne vloge pri covidu-19 v Nemčiji, kjer je zaposlen.«

Ukrepi delujejo

Andrej Trampuž je do zdaj že večkrat napovedoval in komentiral stanje obolelosti s covidom-19 pri nas. Njegovo prvo mnenje z začetka marca je bilo, da je covid-19 manj nevaren od gripe. Sredi marca je napovedal, da bo v desetih dneh pri nas tako kot v Italiji, kar se k sreči ni uresničilo. Tudi njegova zadnja napoved trenutno ne dobiva potrditve v števillkah. Malovrh je prepričan, da imamo v Sloveniji dovolj dobrih strokovnjakov, ki lahko izvedejo pravo modeliranje bolezni covid-19, če za to obstaja potreba. »To vsekakor ni delo enega človeka, temveč ekipe, sestavljene iz infektologa, biostatistika, matematika, virologa in še koga. Vprašanje pa je, ali je v tem trenutku sploh potrebno, da se v javnost plasirajo takšni podatki. Menim, da ne, saj takšne epohalne, senzacionalistične novice razburijo tako strokovno kot laično javnost. V Sloveniji se moramo zdaj ukvarjati z ukrepi in njihovim izvajanjem, ne pa s 'šloganjem' o prihodnosti bolezni. Dejstvo je, da preventivni ukrepi pri nas delujejo in da ima njihov predpisovalec za seboj strokovno ekipo,« meni.

Vrha se ne da napovedati

Kljub temu Slovenci in Slovenke vsak dan z nestrpnostjo pričakujemo novice, ki bi nakazovale, ali ukrepi delujejo ali ne. Številni znanstveniki so se že lotili napovedi gibanja števila okuženih glede na podatke, ki so na voljo. Zaradi številnih sprememb pri beleženju podatkov in pri številu testiranih posameznikov je seveda jasno, da nihče ne trdi, da so napovedi popolnoma zanesljive. Minister Tomaž Gantar je pred dnevi dejal, da se vrha epidemije še ne da napovedati, in velik skok v številu okuženih, ki smo ga zabeležili včeraj, to dokazuje.

Optimistične napovedi

Za slovenske infektologe napovedi izdelujejo na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Dr. Matjaž Leskovar nam je posredoval napovedi, ki kažejo, da število hospitaliziranih ne bi smelo preseči 354, intenzivno nego pa naj bi potrebovalo vsega 45 ljudi. Ti podatki naj bi držali ob predpogoju, da bodo ukrepi, ki jih je sprejela vlada, delovali in zaustavili rast števila okuženih. Bolj natančne podatke si lahko ogledate na grafu, ki ga objavljamo. Svoj model napovedi so izdelali tudi na inštitutu za promet fakultete za pomorstvo in promet, kjer so ugotovili, da lahko pri tem uporabijo model za napovedovanje rasti pretovora v pristaniščih. Njihove napovedi so se izkazale za razmeroma natančne, saj je najvišje odstopanje, ki so ga zabeležili, znašalo le štiri odstotke. Za Slovence, ki radi spremljajo podatke, je zagotovo koristna spletna stran https://covid-19.sledilnik.org, kjer so na voljo vsi aktualni zbrani podatki. Stran je v rekordnem času vzpostavila skupina zanesenjakov, ki poleg podatkov NIJZ zbira tudi podatke iz vseh ostalih obstoječih virov. Projekta so se lotili, ker so pravilno zbrani ter ažurno in transparentno objavljeni podatki po izkušnjah držav, kjer jim je virus uspelo najbolj zajeziti, kritičnega pomena za učinkovit odziv sistemov javnega zdravja. Ob vseh zbranih podatkih in napovedih je treba ponovno poudariti, da poteka epidemije ne more nihče napovedati. Ko pravi dr. Malovrh: »Najverjetnejši scenarij razvoja epidemije covida-19 v Sloveniji in v svetu je, da se bo epidemija enkrat končala. Vse, kar napovedujemo več od tega, je sila nezanesljivo in nehvaležno, pa še ujameš se lahko v nenatančno izrečene napovedi.«

Svet24

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava