''Kaj vse kroži po družabnih omrežjih, je včasih skregano z zdravim razumom''

16.3.2020 | 14:40

Tadej Malovrh, imunolog, pravi, da so problem tisti, ki ne upoštevajo predpisanih ukrepov. (foto: Uroš Hočevar)

Tadej Malovrh, imunolog, pravi, da so problem tisti, ki ne upoštevajo predpisanih ukrepov. (foto: Uroš Hočevar)

Tadej Malovrh, doktor medicinskih znanosti s področja imunologije, župan Velikih Lašč, je v sklopu svoje akademske svobode odgovoril na nekaj vprašanj, ki se ta trenutek pojavljajo med ljudmi v zvezi s koronavirusom.

Ste župan občine Velike Lašče. Prav iz vaše občine je eden prvih primerov okužbe s koronavirusom.

Drži. To ni ravno nekaj, s čimer bi se hvalil. Z okuženim sem v elektronskem stiku in po podatkih, ki jih imam, je v redu. Ob vsem je zelo aktivno sodeloval in se javljal na družbenih omrežjih. Upam lahko, da so bile informacije pravilno sprejete in da je z njimi nekoliko pomiril ljudi. Po drugi strani moram povedati, da se iz dneva v dan stopnjuje pritisk posameznikov, da moram kot župan odrediti to in ono za varnost ljudi. Zahteve pa izražajo ljudje, ki sploh ne vedo, kaj so kužni agensi in kako se širijo, a vseeno zelo prepričljivo nekaj zahtevajo. In v njihovi nevednosti jih je težko prepričati, kakšni so dejansko pomembni ukrepi. Povrhu so to lahko vplivneži, ki s svojo agresijo vplivajo na mnenje dela občanov. Upam si trditi, da velja rek: nevednost, kako se bolezen širi, prispeva k njeni nevarnosti.

Opozorili ste nas na stanje informacij, ki trenutno prevladuje v Sloveniji. Pravite, da vlada veliko zmede, kar pa ljudi dela prestrašene, panične. Na kaj naj se opremo, koga poslušamo, komu verjamemo?

Informacij je res veliko in že s strokovnega vidika jih je težko urediti, kaj šele da to pričakujemo od laične javnosti. Ljudje v svojem nepoznavanju in strahu počnejo precej neracionalnih stvari. Nekateri pretiravajo s preventivnimi ukrepi ter uporabljajo maske in rokavice vsepovsod, si nenehno razkužujejo roke, nabavljajo zaloge živil. Pri tem pa pozabljajo, da bi zase morali najprej naredili osnovno epidemiološko poizvedbo, kje in s kom so se v zadnji dneh srečali ali družili. To je lahko ključnega pomena ob sumu na bolezen, da se najde vir okužbe in da se s tem prepreči širjenje najmanj na svoje najbližje. Na nasprotni strani so junaki, ki se ne odzovejo na pozive k ukrepom in jih niso pripravljeni sprejeti ter jih razumeti. Ti drugi so lahko zelo nevarni za širitev virusa, saj v bistvu ne priznavajo bolezni, no, in če bi se pri njih ta res pojavila, bi od sistema seveda zahtevali celostno oskrbo. Menim, da je treba poslušati le navodila preverjenih strokovnjakov in slediti navodilom države, sami pa se moramo toliko izobraziti, da razumemo bistvo načina širjenja bolezni in ukrepe, s katerim to preprečujemo.

Kako ocenjujete trenutno stanje? Vas skrbi to, kar se dogaja v Italiji in pri nas?

Primerjava med nami in Italijo v tem trenutku ni ravno na mestu. Kako v podrobnostih delajo v Italiji, najverjetneje natančno ne vemo, sklepamo lahko iz medicinske doktrine. V Sloveniji smo se po moji oceni odzvali preudarno, imamo vrhunski laboratorijski diagnostični sistem, tako da se nam po tej strani ni treba ničesar bati. Tudi naši zdravniki, ki obravnavajo obolele, so uveljavljeni ter visoko strokovni in izkušeni. Problem so lahko ljudje (in tudi kdo izmed zdravstvenega osebja), ki ne upoštevajo predpisanih ukrepov, ki se nič ne bojijo za svoje zdravje, in če ti zbolijo, lahko virus širijo naprej. Drugi problem, ki ni zanemarljiv, je ustvarjanje negativnega javnega mnenja glede odziva zdravstva in vodstva države prek družbenih omrežij, ki mu ljudje sledijo in tudi zelo verjamejo. Kaj vse kroži tam naokoli, je včasih skregano z zdravim razumom in ravno to je lahko škodljivo.

Bo toplejše vreme, prihod pomladi in poletja, vplivalo na prisotnost virusa med nami? Nas višje temperature lahko rešijo koronavirusa?

Spremembe letnih časov imajo vpliv na vzorec življenja ljudi, kar lahko opazi vsak tudi pri sebi. Ljudje so več na prostem, več se gibljejo, spremeni se prehrana, razpoloženje ljudi in podobno. Tudi drugačna zračna vlaga ima vpliv na naše sluznice, na trajanje kužnih kapljic in ne nazadnje tudi višji UV-indeks pozitivno prispeva k uspešnejšemu razkuževanju izpostavljenih površin. Želeli bi si, da bi sprememba letnega časa prinesla tudi zajezitev epidemije koronavirusa. Nihče v tem trenutku ne more napovedati, kako se bo nadaljevala epidemija pri nas v Sloveniji ali v svetu. Delno si sicer lahko pomagamo s primerjalno statistiko iz podobnih situacij in prav zaradi tega moramo ostati optimisti.

Kako se bo koronavirus vedel v prihodnje? Bo postal stalnica naših življenj, nas bo spremljal tudi prihodnje sezone hladnejših delov leta kot na primer gripa?

Tudi te napovedi so nehvaležne in nezanesljive. Za zdaj imamo premalo epidemioloških podatkov in izkušenj o tem virusu ter bolezni, ki jo povzroča. Prvi, bolj uradni zaznamki o tem namreč segajo šele v konec novembra lani. Če sklepamo po ostalih sorodnikih tega koronavirusa, bo bolezen stalnica z bolj ali manj izrazitimi pojavi, vezanimi na letni čas in geografsko lego. Veliko je odvisno od tega, kako nam bo letošnja bolezen ostala v spominu, in seveda od tega, kako uspešna bosta cepivo ter sistem precepljanja ljudi.

Menite, da bi lahko kmalu dobili cepivo?

Po dostopnih podatkih se veliko in zelo resno posveča razvoju cepiva. Posamezne informacije namreč pricurljajo v javnost, upam, da so zanesljive. Jaz sem optimističen, vendar realen, saj je za izdelavo učinkovitega cepiva potreben določen čas, da se izpeljejo vsi raziskovalni, klinični in formalni postopki. Cepiva ni realno pričakovati v dveh mesecih po izbruhu nove bolezni in prepoznavi povzročitelja! Bo pa občutno lažje, imeli bomo boljši občutek, bolj mirni bomo, ko bo javnost uradno seznanjena, da je na voljo učinkovito cepivo, kot je to v primeru nekaterih drugih kužnih bolezni.

Bo naš organizem sčasoma lažje prenašal ta virus, bo naše telo bolj odporno nanj? Bodo poteki bolezni bolj blagi?

To je zanimivo vprašanje. V takšnem stanju se moramo vedno orientirati na populacijo in ne le na posameznika. Evolucijsko gledano, primarni interes nekega povzročitelja bolezni ni, da ubije gostitelja, temveč da se v njem uspešno razmnožuje in širi. V naravi vedno prihaja do vzpostavljanja ravnovesja, tudi med povzročitelji bolezni in gostitelji. Ko je neka bolezen dolgo prisotna v populaciji, se ta nanjo navadi, saj bi v nasprotnem primeru izumrla. V tej smeri lahko pričakujemo odnose tudi pri tem koronavirusu, vendar se moramo zavedati, da je pri takšnih stvareh vedno potreben čas.

Kakšni so sploh zapleti pri covid-19? Zakaj ljudje umirajo?

Na to vprašanje žal ne morem odgovoriti, ker nimam pravih strokovnih kompetenc. To je vprašanje za zdravnika infektologa ali pulmologa. Glede na dostopno literaturo in podatke lahko povzamem, da je najpogostejši zaplet ena izmed oblik pljučnice, kar vodi v moteno preskrbo telesa s kisikom. Zdravljenje je med drugim usmerjeno tudi v odpravljanje teh zapletov.

Svet24

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

12d nazajOceni Jožko 

https://www.youtube.com/watch?v=3a3HpuYxtcA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava