Frančiškan z rastočo knjigo še letos v Novem mestu?

13.3.2020 | 11:50

Novinarska konferenca pobudnikov

Takšen bo kip

S simpozijem ob 550. obletnici prihoda frančiškanov v Novo mesto, ki smo ga slovesno obeležili 6. novembra 2019, smo opozorili na pomen in vlogo frančiškanov v našem prostoru ter na izjemen pomen kulturne dediščine frančiškanskega samostana s celotnim stavbnim in vsebinskim fondom. Zgodovina novomeških frančiškanov je tudi zgodovina Novega mesta, saj samostan hrani bogat arhiv kronike Novega mesta in okolice. Frančiškani so živeli z ljudmi in so pomembni zaradi pastoralne dejavnosti, vzgoje, izobraževanja, kulture ter razvoja mesta. Novomeški frančiškani so postali most med revnimi in bogatimi, med preprostimi in izobraženimi meščani, njihova pripadnost Novemu mestu pa se je kazala tudi v ohranjanju in negovanju slovenskega jezika, kar se je še najbolj izkazalo, ko so patri poučevali na novomeški gimnaziji, prvi v avstro-ogrski monarhiji. Skrbeli so tudi za ohranjanje kulture v najširšem pomenu besede.

KIP FRANČIŠKANA Z RASTOČO KNJIGO

Zaradi prepoznavne vloge frančiškanov v Novem mestu in širše ter bogastva arhitekture na Frančiškanskem trgu 1 želi Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta na razsežnost pomena frančiškanov opozoriti s postavitvijo kipa Frančiškan z Rastočo knjigo. Rastoča knjiga je projekt, s katerim imamo Slovenci priložnost izraziti svojo hvaležnost za življenje s knjigo od samih začetkov pismenosti pa do danes. V živem stiku s knjigo se je stoletja krepila zavest o sožitju slovenske besede v množici govoric, ki nas obdajajo. Iz slovenske besede so izrasle naša kultura, umetnost in znanost. Vse to je odprlo možnost, da kot posamezniki in narod v duhu sporočila mednarodnega projekta Rastoče knjige, katerega duhovni oče je Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič, stopamo po poti nenehne rasti – od dobrega k boljšemu, od boljšega k odličnemu.

Ob tem želimo seznaniti širšo javnost, da je strošek izdelave in postavitve kipa okoli 30.000 €, zato Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta prijazno vabi vse meščane Novega mesta, podjetja, organizacije, gimnazijce, maturante in tiste, ki so z Novim mestom kakorkoli povezani, kakor tudi vse ljudi dobre volje, da udejanjanje omenjenega projekta pomagajo uresničiti z denarnimi prispevki. V Odboru smo prepričani, da bomo postavitev kipa lahko dosegli samo z medsebojnim zaupanjem in s sodelovanjem, zato bomo hvaležni za vsakršen denarni prispevek. Denar lahko nakažete na račun :

NLB Novo mesto, LJBASI12X, SI56 0284 3026 3006 950

VLOGA ODBORA ZA PROMOCIJO KULTURNE DEDIŠČINE NOVEGA MESTA

Namen in naloga Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je ohranjanje kulturne dediščine in predstavljanje Novega mesta. Odbor je usmerjen v promocijo kulturnega odnosa Novomeščanov do kulturne dediščine Novega mesta, ohranjanje in poudarjanje bogate kulturne dediščine, ozaveščanje mlajših generacij o pomenu dediščine, pa tudi v to, da se z različnimi aktivnostmi in dogodki opozori na njen pomen ter posebej izpostavi posamezne elemente. V Odboru sodelujejo častni občani Mestne občine Novo mesto: prof. dr. Mihael Japelj, predsednik, dr. Jože Gričar, zaslužni profesor UN Maribor, namestnik predsednika, in dr. Janez Gabrijelčič, poleg teh pa še dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič, ddr. Janez Usenik, ravnateljica Gimnazije Novo mesto, Mojca Lukšič, frančiškan in gvardijan p. Tomaž Hočevar, prvi župan MO Novo mesto Franci Koncilija in knjižničarka frančiškanske knjižnice Cecilija Smolič.

POMEN FRANČIŠKANOV ZA NOVO MESTO

Frančiškani so v Novo mesto leta 1469 pred Turki pribežali iz Bosne, tu pa so našli ustrezno varnost in mir. Cesar Friderik III. Habsburški jim je podaril zemljišče s kapelo Sv. Lenarta, kjer so kasneje zgradili samostan. V tistih časih Novo mesto še ni imelo lastne župnije, spadalo je pod župnijo Mirna Peč. Sklepati gre, da je v mestu po vsej verjetnosti deloval mirnopeški vikar, skupaj z nekaj kaplani. V začetku 16. stoletja je začel Martin Luther po Evropi širiti protestantizem, ki ga je sprejel večji del plemstva na Dolenjskem in v Beli krajini.

Samostan je bil zgrajen leta 1472. V Novem mestu je leta 1664 izbruhnil uničujoč požar, v katerem sta med drugim pogorela tudi kapiteljska cerkev in frančiškanski samostan. Matija Kastelic se je zavzel in dal izdelati načrt za obnovo cerkve, ki so jo začeli obnavljati takoj po požaru. Kapelo sv. Frančiška so pozidali že naslednje leto, 1665, v njej je tudi grobnica Raabove rodbine. Kapelo sv. Antona so prizidali leta 1674, v njej pa so po naročilu Lenarta Melarja zgradili grobnico za njegovo rodbino. Novomeški župan, zdravnik pl. Brekerfeld, je dal leta 1692 sezidati karmelsko-škapulirsko kapelo. Kasneje je februarja 1731 grof Sigfrid Gallenberg na prošnjo bratov frančiškanov postavil še križev pot. Najprej je bil postavljen zunaj v kapelicah, nato pa so ga leta 1735 prenesli v frančiškansko cerkev. Obnovili so ga leta 1860. Orglarski mojster Franc Goršič pa je leta 1891 postavil nove orgle.

Znano je, da je gimnazija v Novem mestu, ki jo je ustanovila Marija Terezija leta 1746, ena najstarejših izobraževalnih institucij z neprekinjenim delovanjem oziroma tradicijo na Slovenskem. S poukom v gimnaziji z vpisanimi 66 dijaki so pričeli leta 1746, ko so vodstvo šole prevzeli bratje frančiškani.

DRAGOCENA SAMOSTANSKA KNJIŽNICA

Frančiškanski samostan s svojo več kot 500-letno zgodovino v frančiškanski knjižnici ponosno varuje dragoceno knjižno gradivo, ki se je zbiralo skozi stoletja in pokriva najrazličnejša področja. Samostan spada med ustanove, katerih zgodovina je v kronikah dobro in sistematično popisana, zato so kronike zelo dragocen vir za raziskovanje zgodovine, saj si tako ustvarimo jasno sliko o zgodovini in prihodu frančiškanov ter njihovem delovanju od same ustanovitve samostana pa do danes. Knjižnica velja za najstarejšo in zelo bogato, njen fond pa vsebuje več kot 20.000 knjižnih enot. Samostanska knjižnica ima veliko dragocenih knjig in inkunabul, kar predstavlja pomembno kulturno dediščino Novega mesta. Bratje frančiškani so v 18. stoletju že imeli tudi svojo lekarno.

FRANČIŠKANSKA ARHITEKTURA

Ob 550. obletnici prihoda frančiškanov v Novo mesto je vsekakor treba opozoriti tudi na arhitekturo samostana. Samostan sovpada z arhitekturnimi principi reda, za katerega so značilne določene konstitucije iz leta 1260. Prilagojen je okolju in lokalnim vplivom ter darovom mecenov, od kateri so bili bratje frančiškani v določenem obdobju finančno odvisni. Samostanska arhitektura je bila že takrat prilagojena razvoju novomeške urbanizacije, torej željam dobrotnikov. Samostanski arhitekturi pa se pozna tudi vpliv lokalnih mojstrov, ki so se ukvarjali s stavbami in njihovo obliko.

člani Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta