DL: Frančiškani v Novem mestu - Z mestom so cveteli in trpeli

9.1.2020 | 12:00

Frančiškanski samostan ob cerkvi sv. Lenarta. Na lepo urejenem vrtu v dveh nivojih frančiškanski bratje pridelujejo zelenjavo, gojijo vinsko trto, sadje ...

Petje korala v samostanski cerkvi je bilo čudovito; na sliki (od leve proti desni): p. Janez Papa iz Maribora, p. Tomaž Hočevar, p. Krizostom Komar in p. Miha Vovk iz samostana na Sveti Gori.

P. Tomaž Hočevar ob enem od nagrobnikov v cerkvi, ki pripadajo dobrotnikom samostana.

P. Marko Novak

P. Peter Vrabec

Mitja Sadek

Žiga Okorn

Mali molitvenik iz leta 1450

P. Janez Papa je razkazal samostansko klet iz 17. stoletja.

Najstarejša knjiga v knjižnici, pisana na pergament, je stara šesto let.

V dolenjski prestolnici zaznamujemo 550 let prihoda frančiškanov v Novo mesto. Bili so prva verska skupnost v mestu na okljuku reke Krke, ki takrat ni imelo stalne duhovne oskrbe, zato jih je mesto potrebovalo, prav tako pa tudi frančiškani mesto.

V teh stoletjih so z mestom cveteli in trpeli – v času gospodarske krize, obeh svetovnih vojnah, v času številnih požarov, bolezni – obstali pa so, ker so živeli za ljudi in z njimi. To je njihov moto še danes in so zelo priljubljeni.

Prihod frančiškanov v dolenjsko prestolnico je neposredno povezan z migracijami na Balkanu. Frančiškanski bratje so se v krščanske dežele zatekli pred turškimi vpadi iz Bosne, in sicer v naše kraje najprej v Belo krajino, kjer so pri Gradcu postavili samostan, ko so ga Turki leta 1469 oropali in požgali, pa v Novo mesto. Tu so tri leta po prihodu, to je leta 1472, sezidali nov samostan.

Kot pravi direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana Mitja Sadek, je prisotnost frančiškanskega reda tu pomembna ne le zaradi pastoralne dejavnosti, ampak tudi zaradi izobraževanja, vzgoje in nasploh kulture Novega mesta. Frančiškani so vodili novomeško gimnazijo od ustanovitve leta 1764 (ustanovila jo je cesarica Marija Terezija) do leta 1870, ko jo je prevzela država, od leta 1778 do 1918 pa so poučevali tudi v deški osnovni šoli. Prav ta družbena koristnost jim je dala poseben status in jih je obvarovala pred ukinitvijo v 18. stoletju, v času Jožefa drugega.

BOGATA KNJIŽNICA

Frančiškani so ustvarili bogato knjižnico, ki je najstarejša knjižnica v Novem mestu in datira v konec 15. stoletja ter ima več kot 20 tisoč knjig in številne inkunabule (39), ki so še posebej dragocene.

Knjižnico radi obiščejo tako turisti kot šolarji in drugi. Leta 1664 jo je sicer uničil velik požar v Novem mestu, a k sreči so dragocene knjige hranili v železnih zabojnikih in so ostale. Delno je pogorel tudi samostan, tako da sta tako cerkev kot samostan v 16. in 17. stoletju doživela različne prezidave in dozidave.

Frančiškani se lahko pohvalijo tudi z obsežnim arhivom petih zvezkov od obstoja leta 1469 naprej, ki je zelo dragocen in ga bo treba bolje pregledati in spoznati, meni Sadek. Nekaj arhiva so že digitalizirali.

Samostan ima nekaj kosov opreme, ki je bila izdelana v domači delavnici, v njem visi vrsta Metzingerjevih slik. Danes je cerkev lepo obnovljena – prav v letošnjem jubilejnem letu so poskrbeli za novo fasado, že pred leti so stavbo »povezali« in uredili talno gretje. Kot pravi gvardijan novomeških frančiškanov p. Tomaž Hočevar, je problematičen samostan, ki ga nameravajo v prihodnosti temeljito prenoviti.

DANES ŠTIRJE BRATJE

Danes v novomeškem samostanu stalno živijo štirje bratje – gvardijan in kaplan p. Tomaž Hočevar, ekonom in župnik p. Krizostom Komar, kaplan in bolniški kurat p. Marko Novak ter kaplan in eksorcist p. Peter Vrabec. Ob naselitvi jih je bilo osem, v najboljših časih, ko so poučevali, pa celo 30. Živijo v delu in molitvi, njihov vsakdan je kar prekratek za vse obveznosti.

Kot pove gvardijan, so veseli, da so maše v njihovi cerkvi dobro obiskane, zlasti nedeljske, »ko je ob 10. uri cerkev kar premajhna za vse vernike, in to nam je priznanje za naše delo in trud«. Dobro sodelujejo tudi z novomeško občino in drugimi ustanovami v mestu.

Vrt za samostanom jim daje zelenjavo ter sadje, imajo pa tudi lepo ohranjeno vinsko klet iz 17. stoletja.

PRAZNIČNO ŠE JESENI

Praznično leto so novomeški frančiškani začeli že januarja s ciklom zgodovinskih in drugih predavanj, v katerih so Stane Granda, Jože Škofljanec, Mitja Sadek, Matija Ogrin in Matej Hriberšek predstavili življenje in delo frančiškanov novomeškega samostana in njihovo povezanost z Novim mestom ter vpetost samostana v širšo skupnost, provinco.

Praznovanje se je nadaljevalo preteklo nedeljo, ko je slovesno sv. mašo daroval ljubljanski metropolit in nadškof msg. p. Stanislav Zore. Šestega novembra se bo zaznamovanje 550-letnice prihoda frančiškanov v Novo mesto nadaljevalo s krajšim simpozijem na sam praznik zavetnika novomeških frančiškanov sv. Lenarta. Simpozij organizirata samostan in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa, posvečen pa bo prvemu stoletju novomeškega frančiškanskega samostana. Dopoldansko akademijo pripravlja Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta, večerno slovesno mašo pa bo daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan. V samostanskih prostorih bodo ob koncu letošnjega leta odprli še prvi del stalne razstave o življenju in delu frančiškanov, o kateri je na novinarski konferenci več povedal slikar in eden od oblikovalcev razstave Žiga Okorn.

Kot je povedal gvardijan frančiškanskega novomeškega samostana, skupaj z odborom prihodnje leto načrtujejo postavitev kipa Frančiškan z rastočo knjigo pred farno cerkvijo.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 30. oktobra 2019

Besedilo in fotografije: Lidija Markelj