DL: Dolge vrste v zobni protetiki - Na protezo čakati več kot dve leti?!

10.12.2018 | 14:45

Zakaj je treba tako dolgo čakati na protezo?

Alenka Simonič

V novomeškem zdravstvenem domu dela le ena specialistka zobne protetike – Stanje je porazno, saj so čakalne dobe več kot dve leti – ZZZS po veljavnih standardih še iz leta 1980 financira zdravljenje le okoli 400 pacientov letno – ZD: Potreb je veliko več, normative je treba nujno čim prej spremeniti

Dolge čakalne vrste so problem v našem javnem zdravstvu, med drugim tudi v zobozdravstvu, še zlasti pa pri zobni protetiki. Na protezo ali drug zobnoprotetični nadomestek boste lahko čakali več let, samoplačniške storitve pa lahko vašo denarnico oklestijo tudi za nekaj tisoč evrov, kar pomeni, da si jih večina ne more privoščiti.

Še zlasti ker gre običajno za starejše ljudi, torej upokojence, z majhnimi mesečnimi prejemki. Pred kratkim se je tako na nas obrnil Novomeščan in izpostavil svoj primer, ko nikakor ne more priti na pregled pri zobozdravniku specialistu v Zdravstvenem domu Novo mesto, kamor je odšel z napotnico svojega zobozdravnika, da mu naredi protezo. Čaka že več kot dve leti, kar se mu zdi nedopustno.

ČAKANJA IMA DOVOLJ

Avgusta leta 2016 se je prijavil v specialistični ambulanti za stomatološko protetiko pri Tanji Trivanović Dobrijević, dr. dent. med., spec. prot. Ker že več kot leto dni ni bilo nobenega odziva oz. ni prejel datuma pregleda, jih je enkrat letos povprašal po telefonu, a bil spet razočaran.

»Vljudno sem dejal, da naj mi povedo, vsaj kdaj približno bom na vrsti, a je bil odgovor, da to ni mogoče vedeti. Ali res ni mogoče povedati niti tega, v katerem letu in mesecu me bodo vzeli v obravnavo? Ali čakajo, da bom obupal in šel k zasebniku za svojo pokojnino iskat to, kar mi je sicer zagotovljeno po veljavni zakonodaji?!« pravi Novomeščan, ki obenem sprašuje vodstvo Zdravstvenega doma Novo mesto, ali ima v načrtu še kako novo zaposlitev s področja zobne protetike, saj je očitno dela veliko in samo ena strokovnjakinja, o kateri je sicer slišal same pohvale, vsega ne zmore.

Sicer čakalne dobe ne bi bile tako nedopustno dolge. Na spletni strani zavoda je videl, da je pri specialistki za prvi obisk z napotnico »hitro« treba čakati 200 dni, če gre za reden primer, pa 530. A sam je tudi zadnjo številko že zdavnaj prekoračil.

ZASTARELI NORMATIVI

V Zdravstvenem domu (ZD) Novo mesto se zavedajo teh problemov in kot pravi direktorica asist. mag. Alenka Simonič, dr. med., spec. spl. med., paciente, ki resnično čakajo nedopustno dolgo na protetične storitve, več kot razume. A kaj, ko zavod kaj dosti za izboljšanje stanja ne more storiti, potrebne so spremembe na sistemski ravni.

Po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima ZD Novo mesto dogovorjen en specialistični program zobne protetike. »Pogodba z ZZZS nam narekuje, da vsakoletno opravimo točno določen obseg zobnoprotetičnih storitev, ta pa je absolutno premajhen od izkazanih potreb. Vsem pacientom tako ne moremo omogočiti uveljavljanja pravice do zobnoprotetičnega nadomestka takoj po končani sanaciji zobovja, zato morajo na protetične storitve čakati,« pove Simoničeva.

Razlogi za dolge čakalne vrste se skrivajo v zastarelem sistemu, ki izhaja izpred skoraj štirih desetletij.

Standardi oz. delovni normativi zobozdravnika, na podlagi katerih so programi zobozdravstva financirani prek ZZZS, se namreč niso spremenili že najmanj od leta 1980, a medicina seveda napreduje in v tem času so se močno spremenili postopki oz. načini zobozdravstvenega zdravljenja. Prav zadnje vpliva na čakalne vrste v zobozdravstvu.

Od uvedbe standardov za zobozdravnike sta se postopek in način zdravljenja spremenila; pred leti se je večina dela opravljala drugače, več je bilo ročnega dela, uporabljali so se slabši materiali, proces dela je bil daljši. Zdaj se v zdravljenju zob poslužujejo novejših tehnologij v zobotehniki in tudi pri zobozdravniku, uporabljajo novejše materiale, ki postopek zdravljenja lahko skrajšajo, smernice so drugačne. Nekateri časovni normativi storitev so se tako močno spremenili, storitve, ki jih zobozdravniki uporabljajo za obračun, pa so še vedno v glavnem ovrednotene po zastarelem standardu.

LETNO 400 PACIENTOV

»Menimo, da bi bile čakalne vrste lahko krajše, če bi bili standardni normativi v zobozdravstvu prilagojeni dejanskim potrebam in dejanskemu načinu sodobnega zobozdravstvenega zdravljenja,« pove direktorica ZD Novo mesto in še doda, da lahko glede na razpoložljiv obseg storitev specialističnega programa zobne protetike, ki je financiran prek ZZZS, pravico do zobnoprotetičnega nadomestka uveljavlja letno okoli 400 pacientov.

Kot so preverili stanje, se po trenutnih podatkih pri zobozdravnici specialistki zobne protetike, ki je torej edina v novomeškem zdravstvenem domu, od vpisa v čakalno knjigo do začetka zobnoprotetične terapije čaka malo več kot dve leti. »Trenutno so na začetek zdravljenja vabljeni pacienti, ki so bili v čakalno vrsto pri zobozdravnici vpisani maja 2016. Če je bil gospod, ki se je obrnil na vas, vpisan leta 2016, glede na trenutne podatke ocenjujemo, da bo poklican na začetek terapije iz čakalne vrste predvidoma najpozneje naslednje leto,« pove Simoničeva.

S takimi problemi se srečujejo tudi drugi zdravstveni domovi po Sloveniji, saj ti stari standardi seveda veljajo za vse, »in čeprav se o problematiki pogovarjamo s partnerji in stroko, pa v razširjenih strokovnih kolegijih zobozdravstva do sistemskih rešitev kar ne pride,« pove Simoničeva.

VEČ ZAPOSLOVANJA

Razlog za dolge vrste je tudi vse daljša starostna doba prebivalstva, saj imajo potrebe po protetičnih storitvah zlasti starejši, ki jih je vse več.

»Več skušamo narediti na primarni ravni zobozdravstva in preventivi, da pacienti kar se da ohranjajo in zdravijo obstoječe zobovje in da k specialistu protetiku, ki opravlja le zahtevne protetične storitve, res pridejo šele, ko je to nujno in so vse možnosti zdravljenja pri osebnem zobozdravniku že izkoriščene,« pove Alenka Simonič in doda, da zato v Novem mestu širijo splošno zobozdravstvo, torej mrežo izbranih osebnih zobozdravnikov, ki vsi opravljajo tudi manj zahtevne zobnoprotetične storitve. V dvanajstih programih splošnega zobozdravstva deluje zdaj v ZD NM skupaj 15 zobozdravnikov, kar nekaj mladih zobozdravnikov so zaposlili v zadnjem času, da bi tako lahko čim bolj povečali dostopnost in kakovost zobozdravstvenih storitev za svoje uporabnike. Za krepitev tega področja si bodo prizadevali še naprej, res pa je tudi, da je v zobozdravstvu velika fluktuacija kadra, na kar pa vodstvo zavoda težko kaj dosti vpliva.

Marsikdo se morda sprašuje, ali zaradi omejitev dela specialistke ortodontinje (ZZZS plača le okoli 400 pacientov letno) prihaja do več samoplačniških storitev. A direktorica Simoničeva pravi, da v ZD Novo mesto čistih samoplačnikov, torej pacientov, ki se zavestno odločijo, da ne bodo čakali v čakalni vrsti, ampak bodo potrebne protetične storitve v celoti plačali sami, nimajo. V glavnini so vse samoplačniške storitve posledica uveljavljanja nadstandardnih storitev in materiala.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 4. oktobra 2018

                                                                              Besedilo in fotografiji: L. Markelj

POPRAVKI IN ODGOVORI

Na protezo čakati več kot dve leti?!

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in dopolnilno zdravstveno zavarovanje bosta v letu 2018 zagotovila 30 zobozdravstvenih ambulant več, kot v letu 2014 ter namenila 13,3 milijonov evrov oz. za 10,6 odst. več denarja za zobozdravstvene storitve kot v letu 2014. Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2018, o katerem bo odločala Vlada Republike Slovenije (RS) v četrtek, 11. 10. 2018, pa bo na predlog ZZZS predvidoma sprejela dodatno plačilo 20 % preseganja pogodbeno dogovorjenega letnega programa v zobozdravstveni dejavnnosti za leto 2018, in sicer za naslednje poddejavnosti: ortodontija, zobozdravstvo za odrasle, mladino in študente, stomatološko protetična dejavnost, parodontologija oz. zobne bolezni in endodontija ter oralna in maksilofacialna kirurgija. Poleg tega si ZZZS za leto 2019 zavzema za 10 odst. povečevanje števila storitev, vendar mora o tem predlogu odločati še Vlada RS, saj med partnerji v zdravstvu ni bilo doseženo soglasje.

Cene zobozdravstvenih storitev (npr. v somatološko protetični dejavnosti) so danes višje za 6,1 odst. v primerjavi z letom 2008, posodobitev obračunskega modela v zobozdravstveni dejavnosti pa za razliko od številnih drugih zdravstvenih dejavnosti, zamuja predvsem zaradi težav pri vzpostavitiv sodelovanja ZZZS s predstavniki stomatološke stroke. Posodobitve obračunskih modelov namreč zahtevajo ustrezno sodelovanje interdisciplinarne delovne skupine, v katero je poleg ZZZS vključen tudi razširjen strokovni kolegij za stomatologijo in stomatološka klinika. Po izkušnjah prenavljanja obračunskih modelov se običajno izkaže, da so zaradi napredka medicine in tehnologije, nekatere storitve podcenjene nekatere pa tudi precenjene.

Na osnovi konkretnih podatkov, je v okviru trenutne preskrbljenosti z dejavnostjo zobozdravstva na Dolenjskem in v Beli krajini, še mogoče izbrati osebnega zobozdravnika, hkrati podatki o realizaciji zobozdravstvenih programov za obdobje 1-8/2018 kažejo, da še obstaja možnost izvajanja pogodbeno dogovorjenih zobozdravstvenih storitev (tudi zobnoprotetičnih), dodatno 20 odst. preseganje plačila opravljenih zobozdravstvenih storitev, pa naj bi Vlada RS uveljavila že v tem tednu.

Konkreten prispevek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu, 4. 10. 2018: »Na protezo čakati več kot dve leti?!« pa kaže na širšo dimenzijo naših skupnih izzivov, ki se odražajo tudi v naši regiji in sicer:

- Dejavnost specialistične zobne protetike je specialistični nivo zobozdravstvenega varstva, kamor naši izbrani osebni zobozdravniki, ki izvajajo primarno zobozdravstveno varstvo, lahko pošiljajo paciente izjemoma takrat, ko gre za izjemno zahtevno zdravstveno težavo, vse ostale primere zobno protetičnih storitev morajo opraviti izbrani osebni zobozdravniki sami, saj so za zobno protetično dejavnost usposobljeni. Žal ugotavljamo, da vedno ni tako. Zato ob dejstvu, da zaznavamo strokovno nekritično napotovanje izbranih osebnih zobozdravnikov na specialistični zobno protetični nivo zdravljenja ter ob dejstvu, da imajo izbrani osebni zobozdravniki in specialisti protetiki še možnost povečati realizacijo pogodbenih storitev, izbrani osebni zdravniki pa imajo še možnost dodatno opredeljevati zavarovane osebe, trenutno še ne moremo govoriti o nezadostnem obsegu specialistične protetične dejavnosti v regiji.

- Primeri pritožb zavarovanih oseb, ki jih obravnavamo na ZZZS, med katerimi bi lahko bil tudi primer, ki je bil opisan v omenjenem članku kažejo, da je v odnosu zdravnik – pacient vedno potrebno presoditi tudi o morebitnem neprimernem odnosu pacientov, ki se pogosto kaže v smislu nekompromisnega pričakovanja razrešitve zdravstvene težave, ob dejstvu, da je lasten prispevek pacienta do zdravja in do vključevanja v sistem zdravstvenega varstva (konkretno zobozdravstvenega) neustrezen in celo nesodelovalen.

Ocenjujemo, da so zgoraj navedena opisana dejstva mnogo večji izziv, ki smo ga dolžni s skrbnim odnosom in delom popraviti vsi, ki smo v zobozdravstveno varstvo vključeni, torej poleg naših izbranih osebnih zobozdravnikov in specialistov tudi vsi pacienti, ki nemalokdaj nekritično in s premalo znanja presojamo o svoji lastni zdravstveni težavi.

Doc. dr. Tatjana Mlakar, vodja - direktorica

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 11. oktobra 2018