DL: Zobozdravstvo - Za dolge čakalne dobe kriv zastarel sistem

3.6.2017 | 19:30

Direktorica ZD Novo mesto Alenka Simonič

Bralka nas je opozorila, da na zobno protezo čaka že dve leti in pol, kar se ji zdi nedopustno – V novomeškem zdravstvenem domu zaposlili več zobozdravnikov, a tudi to ne zadostuje potrebam – Simoničeva: Standardi se niso spremenili od 1980. leta

Na uredništvo se je obrnila bralka, zgrožena nad čakalnimi dobami, ki veljajo za proteze oz. protetične nadomestke. Pri svojem zobozdravniku v Zdravstvenem domu Novo mesto je namreč izvedela, da jo bo dobila predvidoma konec letošnjega leta, čeprav nanjo čaka že od avgusta 2014. Ko smo njene navedbe preverjali pri vodstvu zdravstvenega doma, se je izkazalo, da na tako dolge čakalne dobe vpliva tudi zastareli sistem, ki se ni spreminjal najmanj od leta 1980.

V novomeškem ZD so najprej pojasnili, da lahko zobozdravnik začne s postopki za pridobitev protetičnih nadomestkov šele po zaključeni sanaciji zobovja. Ustno votlino je potrebno namreč najprej pripraviti na protetični poseg (npr. izruvati nekatere zobe, pozdraviti vnetja), šele po končanem zdravljenju pa lahko izbrani osebni zobozdravnik pacienta vpiše v čakalno knjigo za prvi protetični pregled. Zobozdravnik mora po opravljenem pregledu in pred začetkom izdelave zobno-protetičnih nadomestkov Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) najprej predložiti načrt protetične rehabilitacije, na podlagi katere naj bi bili izdelani protetični nadomestki. Pred pripravo načrta pa mora zobozdravnik pacientu predstaviti vse možne rešitve in koliko bi bilo treba zanje morebiti doplačati (nadstandardni materiali, nadomestki, ki jih ne krije osnovno zdravstveno zavarovanje).

VSE VEČ POTREB

»Z naraščanjem starejše populacije naraščajo tudi potrebe po protetičnih storitvah. Pogodba z ZZZS nam narekuje, da vsakoletno opravimo točno določen obseg zobozdravstvenih oz. zobno-protetičnih storitev, ta pa je absolutno premajhen glede na izkazane potrebe po tovrstnih storitvah,« priznava direktorica ZD Novo mesto asist. mag. Alenka Simonič , dr. med. Vodja zobozdravstvene službe v novomeškem ZD Tanja Trivanović Dobrijević , dr. dent. med., spec. prot., pa dodatno pojasni: »V zobni ambulanti za odrasle paciente se na leto iz čakalne vrste pokliče največ do 40 pacientov, ki čakajo na kompletno protetično oskrbo. Če jih je samo 10 odst. od vseh izjavljenih na enega zobozdravnika vpisanih v čakalno knjigo, je to 200 čakajočih pacientov. Norme hitro dosežemo. Več časa izgubljamo za konzervativno zdravljenje zobovja, kot smo ga pred časi, ker so se postopki v zobozdravstvu spremenili. Poudarek je namreč na ohranjanju in zdravljenju obstoječega zobovja, kar zahteva več časa. Protetična oskrba pa pomeni nadomeščanje manjkajočih zob. To je lahko en zob ali celotno zobovje, čakalna vrsta je ena.«

ZAPOSLILI VEČ KADRA

Zavedajoč se, da vsem ne morejo omogočiti uveljavljanja pravice do zobno-protetičnega nadomestka takoj po zaključeni sanaciji zobovja in da morajo njihovi pacienti na tovrstne storitve predolgo čakati, so v Novem mestu po besedah direktorice zaposlili več zobozdravnikov, kot predvideva njihov pogodbeni obseg programov.

A tudi to glede na trenutne potrebe ni dovolj, se zaveda Simoničeva: »Po pogodbi z ZZZS imamo dogovorjenih 8,07 zobozdravstvenega programa, od tega 3,72 programa zobozdravstva za odrasle in 4,35 za mladino, vsak program je finančno in točkovno ovrednoten drugače. Trenutno imamo zaposlenih 10,75 zobozdravnika in enega pripravnika.

Če ne upoštevamo pripravnika, je to trenutno 2,68 zobozdravnika več, kot predvideva obseg programov po pogodbi z ZZZS. Imamo tudi en specialistični program zobne protetike, ki ga opravlja zobozdravnica spec. zobne protetike (k njej so pacienti napoteni z napotnico s strani izbranega osebnega zobozdravnika). Ter en specialistični program pedontologije, ki ga opravlja zobozdravnica pedontologinja (tudi tu le z napotnico, izvaja pa preventivno zobozdravstveno varstvo otrok do 3. leta starosti in zdravljenje v primeru zahtevnejših obravnav, a le do 19. leta).«

RAZLIKE MED ZOBOZDRAVNIKI

Čakalne dobe od zaključenega zdravljenja zobovja do prvega protetičnega pregleda se v novomeškem zdravstvenem domu gibljejo od 0 do 130 dni. Pot do zaključenega zdravljenja zobovja pa je običajno daljša, dodaja direktorica, saj je potrebno do sanacije zobovja običajno opraviti več obiskov. Obiski si lahko sledijo v kratkih ali daljših časovnih intervalih, odvisno od poteka zdravljenja in od števila pacientov, ki jih zobozdravnik oskrbuje. Čakalna doba oz. čas do pridobitve protetičnih nadomestkov se tako razlikuje tudi glede na izbranega osebnega zobozdravnika: če ima ta opredeljeno manjše število oseb ali mlajšo populacijo, ima običajno krajšo čakalno dobo za zdravljenje in za protetične storitve. Njihovi zobozdravniki imajo po podatkih s konca januarja letos v povprečju čez tisoč oz. skoraj dva tisoč opredeljenih pacientov: zobozdravnik za odrasle 1.970 opredeljenih oseb, zobozdravnik za mladino pa 1.036.

»Standardi oz. delovni normativi zobozdravnika, na podlagi katerih so programi zobozdravstva financirani s strani ZZZS, se niso spremenili že najmanj od leta 1980, čeprav so se postopki oz. načini zobozdravstvenega zdravljenja močno spremenili. To vpliva na čakalne vrste v zobozdravstvu. Menimo, da bi bile čakalne vrste lahko krajše, če bi bili standardi oz. normativi v zobozdravstvu prilagojeni dejanskemu načinu zobozdravstvenega zdravljenja,« ob tem še pove Simoničeva.

Normativi za zobozdravnike so opredeljeni v t. i. Zeleni knjigi in so sestavljeni tako, da so zobozdravniške storitve ovrednotene s točkami in predvidenimi časovnimi normativi. Če je za izvedbo storitve predvideno več časa, je le-ta ovrednotena z več točkami (npr. za totalno zobno protezo je predvideno 91,8 točke, za zalivko na 1 ploskvi 4,74 točke itd.) Za letošnje leto je denimo predvideno, da v s klopu programa zobozdravstva za odrasle v novomeškem ZD opravijo 209.912 točk, od tega lahko 60 odst. točk porabijo za protetiko. »Kakšen delež točk dejansko porabimo za protetiko, je odvisno od števila točk, ki ga porabimo za zdravljenje zobovja pacientov. Od uvedbe standardov pa se je postopek in način zdravljenja spremenil (pred leti se je večina dela opravljalo drugače, več je bilo ročnega dela, slabši materiali, proces dela je bil daljši), sedaj se v procesu zobozdravstvenega zdravljenja uporabljajo novejše tehnologije, tako v zobotehniki kot tudi pri zobozdravniku (npr. uporabljajo novejše materiale, ki postopek zdravljenja lahko skrajša), nekateri časovni normativi storitev so se tako spremenili, storitve, ki jih zobozdravniki uporabljajo za obračun storitev, pa so še vedno ovrednotene po zastarelem standardu,« je težavo podrobneje orisala direktorica.

PREVIDNO ČEZ MEJO

Zaradi vsega navedenega ne preseneča, da se veliko pacientov po rešitev odpravi čez mejo, najpogosteje v sosednjo Hrvaško. Tega se seveda zavedajo tudi novomeški zobozdravniki, hkrati pa Simoničeva opozarja: »Če se pacienti odločijo za izvedbo protetičnih del prek meje, se morajo zavedati, da enkratni obisk zobozdravnika ni dovolj, da bi ta lahko ustno votlino pripravil za sprejem zobno-protetičnega nadomestka. V nekaterih primerih je namreč potrebno večmesečno predhodno zdravljenje. Priporočljivo je, da ob tem pridobijo dodatne informacije tako glede kvalitete opravljenih storitev kot tudi vrste uporabljenega materiala.«

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 23. februarja 2017

Mirjana Martinović