DL: Biti kmet, lepo in težko; redki živijo le od kmetije

16.6.2018 | 18:30

Trije mladi škocjanski kmetje (od leve proti desni): Janez Lekše, Sandi Komljanec in Primož Tramte

Janez Lekše

Jan Mehak

Na srečanju mladih kmetov ZSPM prisluhnila težavam in pobudam mladih kmetov iz škocjanske občine – Zadružne trgovine ni več – Občina kmetom letno nameni okrog 40 tisoč evrov

Kmetje, še zlasti mladi, morajo biti bolj povezani med seboj, imeti morajo neke vizije in perspektive za kmetovanje, da bodo vztrajali na svoji zemlji, ki jim bo prinašala kruh, ter da bo naše podeželje tudi v prihodnje ostajalo obdelano, urejeno in da bomo s hrano čim bolj samooskrbni.

Vse te misli je bilo razbrati na nedavnem srečanju mladih kmetov občine Škocjan, ki ga je pred dnevi organizirala Zveza slovenske podeželske mladine, ki želi mlade kmete aktivno vključiti v sooblikovanje kmetijske politike, zato v sodelovanju z občinami prireja srečanja mladih kmetov. Povezovanja in sodelovanja do zdaj ni bilo veliko, kot je na srečanju dejala Nina Černel, želijo pa, da se njihove pobude slišijo tudi v lokalni skupnosti, saj bomo le tako lahko izboljšali trenutno stanje v kmetijstvu.

REDKI ŽIVIJO LE OD KMETIJE

V škocjanski občini je okrog 1.100 gospodinjstev, intenzivnih kmetov, ki se res preživljajo le s kmetovanjem, torej živijo od svoje zemlje, pa je le nekaj. Med 200 in 300 jih še obdeluje zemljo in si pridela hrano. Na občini si po besedah župana Jožeta Kaplerja prizadevajo, da ohranjajo živo podeželje, zato tudi denarno pomagajo kmetom. Na leto jim za neposredne spodbude namenijo okrog 40 tisoč evrov – povpraševanja je vedno veliko, vedno razdelijo vso vsoto, je dejal. Financirajo tudi preostala kmetijska društva v občini – vinogradniško, govedorejsko ...

Zbrani so se strinjali, da so te pomoči pošteno razdeljene, da pa nasploh ni prav, da iz raznih ukrepov pomoči in subvencij izpadajo manjši kmetje, ker ne dosegajo nekih kriterijev. To naj bi se v kmetijski politiki v prihodnosti spremenilo, saj bodo plačila bolj ciljna in pravična, je dejala Černelova. Sicer pa dohodek od kmetij še vedno zaostaja za plačili v celotnem gospodarstvu, stanje pa bo verjetno še slabše, saj bo subvencij v prihodnje manj, je bilo slišati v Škocjanu.

KMET MORA ZNATI MARSIKAJ

Škocjanski mladi kmetje – žal jih je bilo na srečanje le nekaj – so skupaj s predstavnikom za dolenjsko regijo Janom Mehakom povedali, da kmetijske politike, ki bo v prihodnje bolj v rokah posamezne države članice Evropske unije, ne smejo krojiti tisti, ki nimajo pojma o kmetijstvu, ampak mora glas priti s podeželja. Ugotavljali so, da danes biti mlad kmet, ki bo prevzel kmetijo, ni lahko. Imeti mora kup sposobnosti in številna znanja, tako strokovna kot tehnična, biti mora ekonomist, mehanik, agronom … – skratka združevati mora mnoge poklice in imeti širino in sposobnosti, da je uspešen in lahko preživi.

S tem, ko mlad kmet postane nosilec kmetije in lastnik nepremičnin, pa se sreča tudi z velikim udarcem za socialne transferje in pomoči. Nekako bo treba rešiti še položaj starih nosilcev kmetij, morda z zgodnjim upokojevanjem ali čim podobnim. Je pa to pomembno, saj je velik problem nasploh v Sloveniji, da prevladujejo starejši kmetje, le šest odstotkov je starih do 35 let.

ZADRUGO POGREŠAJO

Kot je povedal Sandi Komljanec, kjer imajo doma govedorejsko kmetijo, nekaj prašičev in vinograd, se s tridesetimi glavami živine ne da preživeti. Zato večina članov družine hodi v službo, da vlagajo v stroje, razvoj, skratka da kmetija sploh obstane. Kar pridelajo, je tudi težko prodati. Kmetje v Škocjanu pogrešajo zadružno trgovino novomeške Kmetijske zadruge Krka, ki je nedavno zaprla svoja vrata. Zdaj morajo hoditi drugam, mnogo dlje. Kot je komentiral župan Kapler, je to gotovo problem, a očitno prave sinergije ter sodelovanja kmetov in zadruge že leta ni bilo.

Tako Komljanec kot Primož Tramte iz Zloganj sta opozorila na problem nerednih plačevanj zadrug, ko kmetje pol leta čakajo na plačilo zadruge, saj se ne drži rokov. Pri tem so kot svetlo izjemo navedli trebanjsko kmetijsko zadrugo. Zbrani so omenili tudi velike težave z birokracijo, pri pridobivanju raznih gradbenih dovoljenj ipd.

MLADA KMETA Z NAČRTI

A vendar se mladi na podeželju ne dajo, imajo načrte. Jan Mehak iz Gorenjih Dol, ki zaključuje magistrski študij živinoreje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, se vidi kot naslednik na domači kmetiji, ki je ekološko usmerjena. Imajo pet krav dojilj, šest kobil, saj prihodnost vidi tudi v turizmu (rekreacija, jahanje), pa krškopoljske prašiče (tri plemenske svinje), redijo pa tudi perutnino in kunce. Na kmetiji, kjer delajo tri generacije, pridelujejo tudi veliko zelenjave, ki jo v glavnem prodajo na tržnici v Ljubljani. Večino naročil sprejmejo po spletu. Kot pravi Jan, nameravajo odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji, kamor bo sodila tudi načrtovana klavnica. »Kar pridelamo in vzgojimo, želimo tudi prodati in računamo, da bodo ljudje cenili domačo hrano,« pravi.

Janez Lekše iz Hudenj, ki je leta 2013 prejel naziv mladi gospodar leta, bo letos postal naslednik na domači kmetiji. Ta je usmerjena govedorejsko, imajo trideset glav pitancev ter dva konja. Janez, ki se sicer privatno ukvarja tudi s poučevanjem harmonike v svoji glasbeni šoli, vidi prihodnost v obdelovanju zemlje. Njegovi starši so bili vseskozi tudi zaposleni, da so lahko počasi obnavljali hleve, dokupovali zemljo itd., saj je sam prihodek s kmetije preskromen. Vedno je pomagala vsa družina. Še zdaj, ko je na kmetiji od otrok ostal Janez z družino, pri večjih delih, kot je spravilo krme, pomagajo vsi.

Največje probleme v kmetijstvu Janez danes vidi v razdrobljenosti parcel – sami jo imajo k sreči v bližini doma, pa v birokraciji. Omejitev jim predstavlja tudi Natura 2000. Še vedno opaža, da mnogi starši ne zmorejo pravi čas prepisati kmetije na svoje naslednike, ko so ti še mladi in polni zagona, da ne odidejo stran, drugim priložnostim naproti. Sam je od malih nog rad delal doma, najraje vozi traktor, in na delovne navade že navaja tudi svoja dva sinova. Za prihodnost Lekšetove kmetije se torej ni bati.

Sicer pa je treba poklic kmeta bolj promovirati tudi v šolah, saj je kljub vsem težavam lep in osrečujoč, so dejali zbrani v Škocjanu. In saj vemo – na mladih kmetih podeželje stoji.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 22. marca 2018

Besedilo in foto: L. Markelj