DL: Janez Lekše, mladi gospodar 2013

1.12.2013 | 14:00

Reja 25 govejih pitancev je za zdaj za Lekšetove dovolj, saj so prav vsi člani družine še v službah. (Foto: L. M.)

Mladi gospodar leta 2013 zelo rad dela s traktorjem. (Foto: L. M.)

Janez Lekše z Jernejo in sinom Janijem. (Foto: L. M.)

Za Janeza Lekšeta iz Hudenj pri Škocjanu so marsikje po Sloveniji že slišali, saj je pravi virtuoz na diatonični harmoniki in se lahko pohvali z več kot sto prvimi mesti na raznih tekmovanjih, najžlahtnejši pa je gotovo naziv absolutnega evropskega prvaka leta 2003 v Italiji. No, 27-letni Janez pa je od nedavnega ponosen še na en naziv – mladi gospodar leta 2013.

Konec julija je namreč v Gornji Radgoni na tradicionalnem izboru mlade kmetice in mladega gospodarja leta, akcije, ki jo organizirata ČZD Kmečki glas in Zveza kmetic Slovenije, izmed vseh kandidatov bil najboljši. Presenetil je mnoge, tudi sebe, saj pravi, da se je prijavil kar tako, predvsem iz radovednosti. Največ znanja je pokazal v teoretičnem delu, kjer so morali kandidati (enajst deklet in šest fantov iz vse Slovenije) odgovarjati na vprašanja iz vinogradništva, reje krav molznic, poznavanja buč in domačega žganja, odlično pa se je odrezal tudi v spretnostnih igrah: mletju krušnih drobtin, zabijanju zob v grablje ter ročnem stepanju snega iz treh beljakov.

Janez, ki je na tekmovanju za prijetno vzdušje seveda poskrbel tudi s svojo harmoniko, je zmage vesel, ravno tako tudi njegovi prijatelji in vaščani, ki so ga po tekmovanju pričakali doma in so skupaj praznovali. Med njimi je bil tudi Jože Globevnik iz Škocjana, ki je naziv mladi gospodar leta dosegel leta 2001. Škocjančani so bili na teh tekmovanjih torej že večkrat uspešni – pred nekaj leti je bil blizu zmage Roman Dulc iz Stranj, 2009 pa je naziv kmetica leta za eno točko ušel Jožici Mehak iz Gorenjih Dol.

ŠTUDIRAL IN POMAGAL DOMA

Janez Lekše, ki je član Govedorejskega društva Škocjan in Društva podeželske mladine Dobrava, je sicer po poklicu univ. dipl. ekonomist, a živi na domači kmetiji, ki jo bo nekoč tudi prevzel, in to z veseljem, doda. Rad živi na deželi in na Dolenjskem. Pri Lekšetovih kmetuje že tretja generacija, očetu Janezu in mami Jožici, ki sta oba še zaposlena, so pri kmečkih delih vseskozi pomagali vsi trije otroci: Petra, Jerneja in Janez, pa čeprav so zraven tudi pridno študirali. V nekem obdobju so bili prav vsi čez teden v Ljubljani, so pa za delo bolj poprijeli ob koncih tedna in je šlo.

Glavna panoga na okrog 12 hektarov veliki kmetiji (skupaj z gozdom) je govedoreja. Redijo bike in zdaj jih imajo v hlevu do 25 glav ter še štiri konje – dve kobili z žrebetoma – slovenske hladnokrvne pasme. Janez pravi, da so bili konji vedno pri hiši, čeprav so zdaj bolj za veselje, pa včasih z njimi tudi še kaj postorijo, npr. osipajo krompir. Poleg travnikov imajo na njivah v glavnem posajeno koruzo in ječmen, saj je treba pridelati dosti krme. Ni težko dobiti tudi zemlje v najem, saj imajo danes v vasi le še štirje živino, zanimivo pa je, da nimajo nobene krave! Lekšetovi so pred kratkim nekdanji silos preuredili v nov hlev za 13 glav. Delo si porazdelijo, vsi znajo delati vse. Seveda stroje posodabljajo in dokupujejo po zmožnostih, da si olajšajo delo in prihranijo čas.

Janez, ki že od malih nog rad dela s stroji in najraje vozi traktor, gre vsako jutro v hlev, kjer »skida« živini, jo nakrmi ipd. »To počnem zelo rad,« pravi Janez, ki ima tudi sicer delovno mesto kar na domu, saj je pred leti ustanovil svojo zasebno glasbeno šolo in poučuje igranje na harmoniko. Ima okrog trideset učencev, nekateri so že zelo uspešni. Sestavljajo harmonikarski orkester, ki že pogosto nastopa v domači škocjanski občini in drugje, kamor jih pač po vabijo. Janez je glasbeno tekmovalno kariero torej zaključil, na to obdobje pa ima lepe spomine, čeprav je bilo obveznosti res veliko: učenje za šolo, glasbena šola, tekmovanja, delo na kmetiji itd., a sam pravi, da ni bil v otroštvu in mladosti prav za nič prikrajšan. »Vesel sem, da so me starši naučili delati, to je najvažnejše v življenju in takšno vzgojo si tudi jaz želim za svoje otroke,« pravi mladi gospodar leta 2013, ki ga z Jernejo že več kot mesec dni razveseljuje sinko Jani.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista, 1. avgusta 2013

Lidija Markelj