Novo mesto: Za Evropo 9. maj ni več dan zmage, je dan Evrope

17.5.2023 | 14:15

Novo mesto je dočakalo začetek 2. svetovne vojne z nemškim letalskim napadom 11. aprila 1941 in bombardiranjem meščanske šole (danes OŠ Center), ki je takrat pogorela, v mesto pa so že naslednji dan vkorakali Nemci. Kraljevino Jugoslavijo je 11. aprila napadla tudi Kraljevina Italija. З. mаја 1941 je italijanska vlada anektirala okupirani del Slovenije pod imenom Ljubljanska pokrajina. Po sporazumu držav trojnega pakta je Novo mesto 23. aprila 1941 zasedla italijanska vojska. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so oblast v Novem mestu prevzeli partizani oziroma komanda Novega mesta, partizanom pa se je pridružilo več kot 1.000 meščanov in prebivalcev iz njegove okolice (mesto je imelo takrat samo 4.000 prebivalcev). Po 42 dneh svobode je Novo mesto 21. oktobra skupaj z domobranci okupirala nacistična Nemčija.

8. maja 1945 je bilo Novo mesto osvobojeno. Po odhodu nemških sil in domobrancev je ostalo mesto prazno in na Glavni trg je na belem konju prijezdil komandir železničarske čete Tone Pavlič, sledili sta mu komanda mesta in črnogorska mladinska brigada.

V spomin na 9. maj, dan zmage nad nacifašizmom, je Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto pred spominsko ložo pri Knjižnici Mirana Jarca organiziralo slovesnost, na kateri je predsednik združenja mag. Dušan Černe kot slavnostni govornik predstavil zgodovinski potek dogodkov v Novem mestu med letoma 1941 in 1945. Med drugim je poudaril, da niti en partizan, ki je padel na Javorovici, na Osankarici, niti en talec, ki je bil ubit na Urhu, v Begunjah ali Starem piskru, ni kriv za smrt tistih, ki so takoj po vojni kot pripadniki okupatorjev ter domačih izdajalcev končali v Kočevskem rogu in na Teharjah, so pa mnogi od teh, ki so končali v Kočevskem rogu in Teharjah, krivi za smrt mnogih, ki si padli na Javorovici, Osankarici, Urhu, Starem piskru in drugi krajih, kjer so med vojno potekali boji ali usmrtitve.

»Danes Evropa praznuje 9. maj, dan Evrope. Vprašajmo se, zakaj so pred več kot tridesetimi leti preimenovali dan zmage v dan Evrope. Mar se nismo borili in se učili to, da bo Evropa zgrajena na temeljih antinacizma in antifašizma kot odgovor na to, da so se v takratni Evropi Hitlerjevemu noremu načrtu zavladati svetu pridružile Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Finska, Bolgarija, Vichyjska Francija in Hrvaška, pomagale pa so mu Španija, Portugalska, nevtralni Švedska in Švica, ki so neutrudno poslovale in trgovale z nacistično Nemčijo? Morda ni slučajno in je morda celo interes, da se je 9. maj iz dneva zmage preimenoval v dan Evrope. Ko pridejo predstavniki teh držav v Slovenijo, povabimo jih na Osankarico, na Sv. Urh, v Frankolovo in naj se poklonijo tem žrtvam. Nacizem in fašizem sta bila leta 1945 poražena, vendar zagotovo ne uničena. Ni italijanskega oficirja, ki bi za svoja zločinska dejanja med drugo svetovno vojno odgovarjal pred sodiščem za vojne zločine v Sloveniji in Jugoslaviji, ki so ju okupirali. Prav tako ne na Madžarskem, na Hrvaškem … Zato danes praznujmo dan zmage in se spomnimo vseh žrtev, ki so nam priborile svobodo, saj ta ni samoumevna. Te naše vrednote in spomine prenašajmo na mlajše generacije,« so besede, s katerimi je zaključil govor tov. Černe.

Po prireditvi je sledil še voden ogled s kustosinjo Marjeto Bregar po stalni razstavi novejše zgodovine NOB v Dolenjskem muzeju, posvečen 80. letnici rojstva Antona Štampoharja, nekdanjega kustosa Dolenjskega muzeja.

V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor Društva upokojencev Metlika, recitatorka Terezija Potočar Korošec, harmonikar Mitja Bukovec, pripadniki spominske Novomeške partizanske čete in praporščaki. Program je povezovala Klavdija Kotar.

Darko Pucelj
Fotografije: arhiv združenja

Galerija