Podobe Slave Vojvodine Kranjske na knjižni razstavi

8.1.2023 | 09:50

Valvasorjeva knjižnica Krško vabi, da si do sredine meseca januarja v njenih prostorih ogledate knjižno razstavo Sladki sadovi dela (Dulcis ex labore fructus), na kateri knjižnica predstavlja vse izdaje in prevode Slave vojvodine Kranjske, najbolj znanega knjižnega dela Janeza Vajkarda Valvasorja.

S časovno umestitvijo razstave na prehod med letoma (razstava je bila postavljena v decembru 2022) je knjižnica povezala in opozorila na dve obletnici, povezani s slavnim polihistorjem, katerega ime nosi že vrsto let. Leta 2022 smo obeleževali sicer bolj igrivo kakor zgodovinsko pomembno, t. j. 333-letnico izida originalnega dela Slave vojvodine Kranjske (1689), v letu 2023 pa mineva 330 let od smrti Janeza Vajkarda Valvasorja (1693).

Naslov razstave Sladki sadovi dela (Dulcis ex labore fructus) izvira iz napisa na traku na zaključni vinjeti dveh angelov iz Slave vojvodine Kranjske. Napis se prevaja tudi kot Sladek je sad minulega dela oz. Sladek je iz truda sad. Javnosti je reprodukcija vinjete bolj poznana kot osnovni motiv zadnje strani bankovca za 20 tolarjev.

Slava vojvodine Kranjske je enciklopedija in deželna kronika, resno znanstveno in zgodovinsko delo, prepredeno z zgodbami, bajkami, pripovedkami, legendami, anekdotami in moralkami. Je eden največjih kulturno-zgodovinskih spomenikov na Slovenskem in neprekosljiva baročna mojstrovina. V Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor deželo Kranjsko, v sodelovanju z drugimi avtorji, predstavil sistematično in analitično z vidika zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije in drugih ved. Delo, ki je bilo natisnjeno v nemškem jeziku in je izšlo leta 1689 v Nürnbergu v obsegu 3.532 strani s 24 prilogami in 528 bakrorezi, še vedno predstavlja eno najpomembnejših in najobsežnejših znanstvenih del o Kranjski.

Toda ko je Valvasor umestil v Slavo vojvodine Kranjske zadnjo vinjeto dveh angelov z napisom Dulcis ex labore fructus, verjetno ni slutil, da bodo sladki sadovi njegovega znanstvenega dela hkrati prinesli grenak okus njegovemu blagostanju. V nastanek in izid tega knjižnega dela je namreč vložil skoraj vse svoje telesne, duhovne in materialne zmogljivosti, zato je bil primoran prodati večino svojih posesti in kupiti meščansko hišo v Krškem.

Predvsem zaradi svoje obsežnosti in dejstva, da je besedilo napisano v nemščini 17. stoletja, je to knjižno delo doživelo zelo malo ponatisov in le počasi ter postopoma postajalo dostopno bralcem v slovenskem jeziku. Za izdajo in tisk prvega ponatisa so v 19. stoletju (1877–1879) poskrbeli novomeški tiskar in založnik Janez Krajec, Josip Pfeifer ter Peter Radics, ki je prispeval dodatno besedilo. Prva faksimilirana izdaja, kjer kot urednik in avtor dodatnega besedila nastopa Branko Reisp, je izšla šele v letih 1971–1973. Prvič je bilo besedilo v omejenem obsegu uspešno prevedeno in objavljeno leta 1936 pod naslovom Valvasorjevo berilo, za kar je poskrbel Mirko Rupel. Njegovo prevod je v različnih izdajah in ponatisih, tudi dopolnitvah, z različnimi spremnimi besedami in izdano ob različnih priložnostih, doživelo mnogo izdaj in bilo dolga desetletja pravzaprav edini uspeli delni poskus prevoda Slave vojvodine Kranjske. Prvi prevod Slave vojvodine Kranjske v celotnem obsegu je izšel v letih 2009–2013 pod naslovom Čast in slava vojvodine Kranjske in je uspešen projekt Zavoda dežela Kranjska, pri katerem so sodelovali številni strokovnjaki, kot prevajalci iz nemščine Doris, Božidar in Primož Debenjak ter iz latinščine Aleš Maver. Prevoda sta izšla v meščanski in prestižnejši bibliofilski izdaji.

V Valvasorjevi knjižnici Krško hranijo vse izdaje in prevode tega monumentalnega in zgodovinsko pomembnega dela (z izjemo ponatisa iz leta 1978), kronološko razporejene si lahko ogledate na trenutni razstavi. Za ogled najstarejših in najprestižnejših izdaj je potrebna predhodna najava.

Urška Šoštar
Valvasorjeva knjižnica Krško

Galerija