DL: Sušenje cipres - Njihova doba se izteka

12.12.2022 | 13:20

Sušenje cipres je lahko posledica bolezni ali škodljivcev.

Kot drugod po Evropi tudi pri nas v zadnjem času opažamo množično sušenje cipres – Vzroki so različni – Od škodljivcev največ težav povzroča južni brinov krasnik

Ker hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje, so zimzelene meje iz cipres v Sloveniji zelo priljubljene. Desetletja so se ljudje odločali za zasaditev cipres tudi zato, ker so veljale za zelo trpežne in zdrave. Žal pa se je v zadnjih nekaj letih to spremenilo. Kot drugod po Evropi je namreč tudi pri nas v zadnjem času opaziti množično sušenje cipres.

»Če cipresa ni oskrbovana, redno počiščena, spomladi pa pognojena, začne po 20 letih propadati,« pravi Silva Zupančič iz Vrtnarstva Mencin iz Čučje Mlake v občini Škocjan in dodaja, da je življenjska doba cipres, če niso negovane, tja do 25 let in da smo zdaj ravno v tem času. Ljudje bi radi, kot pravi, da bi bila živa meja lepa, da pa jim za to ne bi treba ničesar narediti. Vendar pa tako preprosto ne gre. »Razumem, da je današnji tempo življenja hud in da ljudje nimajo časa, vendar pa vrt zahteva svoja opravila,« opozarja.

SOL, SUŠA IN GNOJENJE

Vzroki za sušenje cipres, kot sicer pri nas običajno pravimo klekom in pacipresam, so lahko različni. Kot skoraj vsi iglavci je tudi cipresa zelo občutljiva za sol. Zato so žive meje, ki so blizu ceste, pozimi pogosto poškodovane zaradi soli, s katero posipavajo ceste. Podobni znaki so tudi zaradi čezmernega gnojenja, saj tudi mineralna gnojila povečajo koncentracijo soli v tleh.

Vse vrste in sorte cipres so občutljive tudi za sušo in vročinski stres. Zato jih je poleti, v času vročine, treba dobro zalivati, prav tako pa jih je treba zalivati tudi v suhih jesenskih in zimskih mesecih, saj kot vedno zelene rastline potrebujejo vodo vse leto.

Zaradi soli s cestišč pozimi in izsušenih tal poleti cipresa peša in izgublja naravno odpornost, dodatno jo slabita tudi slabo rastišče in še posebno opuščanje gnojenja. Posledica tega pa je, da ciprese napada več glivičnih bolezni, ki so toliko nadležnejše, kolikor bolj je cipresa zanemarjena, loti pa se je tudi več škodljivcev.

BOLEZNI

Od bolezni kleke in paciprese najpogosteje napade fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis), ki je prišla v Evropo in k nam skupaj z globalno trgovino z rastlinami. Med številnimi glivičnimi boleznimi je najpogostejša bolezen, ki jo povzroča parazitska gliva Pestalotiopsis funerea, ta značilno obrne veje od zunanjih konic v notranjost in povzroči njihovo odmiranje. Pogosti sta tudi bolezni zaradi gliv Didymascella thujina in Kabatina thujae, od katerih prva napada predvsem starejše, spodnje, zasenčene veje, druga pa običajno prizadene le mlade poganjke in povzroči njihovo odmiranje. Sicer pa je najnevarnejša bolezen za ciprese koreninska gniloba, pri kateri so pogosto v živi meji okužene le posamezne rastline, vendar pa se gliva Phytophtora cinnamomi, ki povzroča bolezen, lahko hitro razširi na sosednje, zdrave rastline.

ŠKODLJIVCI

Južni brinov krasnik

Za rjavenje cipres so lahko vzrok tudi različni škodljivci, kot so črni hrošči, ki pojedo lubje mladih poganjkov in poskrbijo, da se konice poganjkov obarvajo rjavo, ličinke klekovega zapredkarja (Argyresthia thuiella), ki jedo prehode v listni luski, kar vodi tudi do porjavenja posameznih poganjkov, in podlubniki (Phloeosinus aubei), ki lahko tkivo lubja tako močno poškodujejo, da rastline odmrejo. Trenutno najbolj razširjen in tudi najbolj uničujoč škodljivec, saj povzroča sušenje in propad cipres, pa je hrošček južni brinov krasnik (Ovalisia festiva).

Južni brinov krasnik je pri nas stalno prisoten v Primorju in tudi na Krasu, v zadnjem času pa se s težavami zaradi sušenja cipres, ki ga povzroča, spopadajo lastniki živih mej iz cipres po vsej Sloveniji. Mnogi so sicer sprva mislili, da so vzroki za rjavenje cipres zimska uporaba soli v bližini živih mej, uriniranje kužkov, pomanjkanje magnezija, suša in podobno, a se je izkazalo, da je v številnih primerih vzrok ta tujerodni škodljivec.

Hrošček kovinsko zelenomodre oz. smaragdne barve s temnimi pikami, dolg od 6 do 12 mm, v les zalaga jajčeca, iz njih se izležejo ličinke, ki z zavrtavanjem v les poškodujejo kapilarni sistem rastlin, zato se začnejo ciprese sčasoma sušiti in propadati. Napada predvsem starejše ciprese, ki so manj odporne proti boleznim in škodljivcem, velika verjetnost pa je, da bo, če je napadena ena cipresa, okužil še preostale v živi meji.

POMEMBNA HIGIENA

»Higiena je na prvem mestu. Če hrošč nima ustreznih razmer, se težje zadrži,« pravi Silva Zupančič. Dodaja še, da južni brinov krasnik zagotovo vpliva na veliko sušenje cipres, ki smo mu danes priča, da pa se to zdaj dogaja, ker cipres nismo primerno negovali, in da gre za starejše ciprese, ki se jim končuje življenjska doba.

Kot pravijo nekateri, ni nujno, da so že okužene tudi druge zelene ciprese, če so med njimi posamezne, ki se sušijo. Je pa to zagotovo znak, kot pravi tudi sogovornica, da je energijsko ravnovesje tega ekosistema oslabljeno. »80 odstotkov vseh bolezni izvira iz nehigiene,« poudarja. Ciprese je zato treba vsaj enkrat na leto gnojiti in jih v sušnih mesecih zalivati, saj se bodo tako okrepile in ne bodo tako dovzetne za bolezni in škodljivce. Če se ciprese že sušijo, pa je pomembno, da točno določimo vzrok za to, ali gre za glivično okužbo, škodljivce ali za kaj drugega, da lahko pravilno ukrepamo.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 3. novembra 2022

Mojca Leskovšek Svete