DL: Zbiratelja - Poldrugi tisoč majolk

12.10.2022 | 14:45

Majda in Andrej, vsak z eno izmed njihovih majolk – Andrej s prvo, Majda pa z zadnjo, ki ima seveda šentjernejskega petelina.

Majolko kot simbol dobre in vesele družbe opeva veliko ljudskih pesmi.

Soba z majolkami z vsega sveta

Zidanica Gojčevih, imenovana Zlati hrib. Za mikrofonom Slavko Podboj, na levi pa župan Jože Simončič z zakoncema Gojc.

Majda Golc in župan Jože Simončič sta prerezala trak novi zbirki majolk.

Silvija Goršin

Velike, majhne, pisane, okrašene ...

Zakonca Golc v svoji zidanici na Zlatem hribu na ogled postavila zbirko majolk – Več kot 1.500 iz Slovenije in 33 držav sveta – Zbirata jih deset let – Unikatna majolka darilo za prijatelje

Zidanica zakoncev Golc, imenovana Zlati hrib, skriva zanimivost, ki ji verjetno ni para v Sloveniji – v dveh sobah v kleti se police in skrinje šibijo pod težo več kot 1.500 najrazličnejših majolk, v glavnem slovenskih, veliko pa tudi iz drugih držav sveta.

Velike in majhne, pisane in bolj barvno preproste, z različnimi motivi in napisi. Zbirka, ki sta jo Majda in Andrej Golc na ogled postavila prejšnjo soboto v okviru Jernejevega, je nastajala v dobrih desetih letih in verjetno se bo še povečevala, čeprav prostora ni več veliko.

Veliko majolk sta prinesla domov z raznih izletov in popotovanj, veliko je podarjenih pa tudi kupljenih na sejmih, tako da prav za vse niti ne vesta izvora. Majolke sta razporedila na police v dveh sobah: ena je posvečena slovenskim, druga majolkam iz sveta. Večina jih je iz Evrope, je pa najti tudi majolke iz Mehike in še od kod. Pogled nanje je res čudovit.

Vse se je začelo pred kakimi desetimi leti. Golčeva, ki sta bila vinogradnika – vikend sta si leta 2008 postavila na mestu stare slamnate hiške Andrejevih starih staršev, kjer je živela tudi njegova mama in sam nekaj let –, je najbolj motilo, ker so vinogradniki vino pogosto točili iz plastičnih steklenic, bibitk, kot jim radi rečejo. »Mi tega ne bomo, smo si rekli. Vino smo želeli prijateljem ponuditi iz bolj avtohtone posode, kar majolka nedvomno je. Tako smo leta 2005 enemu izmed šentjernejskih lončarjev dali izdelati našo prvo majolko. Na njej je pisalo: Za prijatelje si je treba čas vzet, se poveselit in z njimi majolko cvička spit. Majolka je bila lepa, a preprosta, brez reliefa. Ko smo jih začeli naročati za svoje poslovne partnerje, smo postali zahtevnejši; želeli smo izbočen relief za znak našega podjetja, a je bilo kar težko najti mojstra, ki bi to znal narediti,« pripoveduje Andrej Golc, sicer podjetnik iz Ljubljane.

Končno so našli lončarko Silvijo Goršin iz Dolenjega Gradišča, ki zdaj že nekaj časa izdeluje unikatne Golčeve majolke po njihovih zamislih in le zanje. Gre za majolke, ki so sestavljene iz šentjernejske majolke in šentjernejskega petelina. Ni jih mogoče kupiti, marsikdo pa jo dobi v dar. »Za vsako vemo, kje je. Zdaj jih je že okoli 60,« pove Majda. Prav ta njihova majolka jima največ pomeni, sicer pa občudujeta tudi druge. Nekatere so prave umetnine.

Kot povesta Golčeva, je jasno, da majolke niso le dolenjska ali slovenska posebnost, kot bi kdo zmotno mislil, ampak prav ta zbirka dokazuje, da jih poznajo marsikje po svetu. So zelo različne, ne le po obliki in okrasitvi, ampak tudi po tehniki izdelave. Lončarji jih izdelujejo na kolovratu, sicer pa se jih tudi vliva v kalupe, kot npr. njihovo.

Da so se Golčevi odločili tako zanimivo zbirko majolk pokazati ljudem, je na dogodku ob odprtju – obogatilo ga je petje Šentjernejskega okteta, vodil pa ga je Slavko Podboj – pozdravil prvi mož šentjernejske občine Jože Simončič. »Vsakih takih pobud smo na občini veseli. Ponosen sem na ta kraj in to hišo ter na vse, kar se skriva v njej,« je dejal in spomnil, da ne smemo pozabiti svoje dediščine in da se moramo zavedati, od kod smo prišli. Prav ob pogledu na majolke, ki kažejo veliko lepote, umetniškega navdiha, kulture in tradicije, se lahko zamislimo nad tem.

Majda in Andrej Golc, ki sicer že dve leti nimata več vinograda – prej sta 18 let pridelovala cviček zase in za svoje prijatelje –, ostajata zvesta člana Društva vinogradnikov Šentjernej. Zbirka majolk v njunem vikendu – ta bo mogoče nekoč, ko se bosta upokojila, postal tudi njun stalni dom – je na ogled manjšim skupinam, seveda po dogovoru.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 25. avgusta 2022

Besedilo in fotografije: L. Markelj