DL: Pivo praznuje in zmaguje

Komentiraj Natisni Objavi Objavi Objavi

24.9.2022 | 19:30

Pivo je danes najbolj razširjena družabna alkoholna pijača.

Denis Imširovič iz pivovarne Vizir v domači proizvodnji (Foto: M. B. - J.)

Slovenski pivovarji so letos za mednarodni dan piva pripravili posebno pivo.

Slad danes v pivovarne prihaja v vrečah.

V petek, 5. avgusta, je bil mednarodni dan piva. Tudi pivo ima svoj mednarodni dan, to je vsak prvi petek v avgustu. Da ta dan ni določen datum, ampak se vedno zaznamuje v petek, ima praktične vzroke. Petek je zadnji delovni dan v tednu in kot tak precej bolj pripraven za praznovanje tako pomembnega praznika, kot je mednarodni dan piva, saj se praznovanje lahko zavleče in v soboto ni treba iti v službo.

Pivo je ena najstarejših pijač, ki jih pozna človeštvo. Je dobro in zdravo, vsebuje številne koristne snovi, od vitamina B in mineralov do alkohola, ki ni pretirano zdrav.

Pivo je ne popolnoma dovreli sok ječmena ali drugih žit, ki vsebujejo škrob.

Prvotno pivo (prapivo) so izdelovali iz žitnih surovin na hladen način, brez kuhanja, samo z vrenjem, ki so ga dosegli s pomočjo sline. Varilno snov, žitna zrna, so dobro prežvečili in pljunili v posodo, v kateri je zavrela in dala pivo. S tem so se ukvarjale izključno ženske.

Prvo pivo naj bi naši predniki po domnevah strokovnjakov pili že pred dvanajst tisoč leti, eden najstarejših pisanih virov o pivovarstvu pa je sumerska glinasta ploščica, stara 4500 let.

Prvi naj bi pivo varili Babilonci v Mezopotamiji, v Evropo pa naj bi ga iz svoje pradomovine prinesli Slovani, kar priznavajo tudi nemški zgodovinarji.

Stari Slovani so svoje pivo imenovali kvas, kisijek in medok. Kvas še vedno varijo v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji, na Poljskem in v Beogradu v pivovarni BIP.

Sofoklej je pivo označil za čudovito pijačo, za Cezarja pa je bilo pivo božanski napitek.

Velik napredek je predstavljalo odkritje učinka praženega žita, ki so ga na različnih koncih sveta začeli uporabljati za slajenje žit.

Babilonci in Egipčani so začeli izdelovati iz žita slad tako, da so ga prekrili z listjem, ga pustili, da skali, potem pa so ga pražili.

Svetovna proizvodnja piva znaša blizu dvesto milijard litrov.

V osnovi piva ločimo na dva tipa, na piva zgornjega vrenja, med katera med drugim sodijo piva starega tipa ale, stout, porter in podobna, in piva spodnjega vrenja, med katera sodi večina sodobnih piv.

Če je imela v preteklosti večina pivovarn tudi svojo sladarno, teh danes obratuje le še peščica, ki delajo slad za vse druge.

Najbolj znane vrste piva so lager, ki je najbolj razširjena vrsta piva, blond ale, ki je lahko, lagru podobno pivo, ki ga prepoznamo po bledi barvi in šibkejši aromi, amber ale, ki ima zeliščni priokus in močnejšo aromo in je zaradi karameliziranega sladu rdečkaste barve, in IPA (indian pale ale), ki ima višjo alkoholno vrednost in močnejšo hmeljasto aromo.

Zgodovino piva na Slovenskem in po svetu ter vse, kar je treba vedeti o pivu, je pred desetimi leti v knjigi Hmelj in slad, božanski hlad izčrpno popisal zgodovinar Borivoj Repe.

Čeprav si na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, treh pomembnih vinorodnih območjih, marsikdo tega ne želi, je tudi tu pivo v tekmi za pivca že zdavnaj premagalo vino. Zadnji dostopni podatki o razmerju med popitim pivom in vinom v Sloveniji so sicer že nekoliko zastareli, saj segajo v leto 2016, a razmerje se do danes vseeno ni moglo bistveno spremeniti. Pred šestimi leti je povprečni prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, popil 87 litrov piva, 48,4 litra vina in 2,1 litra žgane pijače.

To so podatki o registrirani porabi alkohola, zato je dejansko razmerje, upoštevajoč tudi količine popitega alkohola, ki ga uživalci pridelajo v lastnih vinogradih in sadovnjakih, nekoliko drugačno in je razlika med popitim pivom in vinom nekoliko manjša, a vseeno velja, da je pivo v petek kljub vsemu lahko praznovalo zmagoslavno.

Glede na to, da pivci dobršen del piva popijejo v gostinskih lokalih, in glede na cene površen izračun pokaže, da Slovenci za pivo letno porabimo dobre pol milijarde evrov. Čeprav precejšen del tega s svojimi maržami in davki v svoj žep pospravijo trgovci, gostinci in država, je očitno, da je proizvodnja piva velik posel.

Industrijsko in kraft pivo

Večina Slovencev o pivu ve zelo malo ali skoraj nič in pije le dve vrsti piva, tisto z rdečo nalepko in ono drugo z zeleno. Ta trditev je bila še vse do nekaj leta nazaj povsem na mestu, zadnja leta pa se je marsikaj spremenilo. Ne le da se je v zadnjem desetletju na Slovenskem odprlo kar nekaj novih, manjših pivovarn, tudi izbor piv, ki jih uživajo slovenski pivci piva, se je razširil. Vse več jih posega po čeških in nemških pivih, ki so čedalje bolj prisotna tudi na trgovskih policah, svoj prostor na trgu, predvsem v pivnicah in gostilnah, kjer o naboru pijač odločajo, kar se piva tiče, nekoliko bolj izobraženi ali vsaj seznanjeni gostilničarji, pa dobivajo tudi tako imenovana kraft piva.

Kraft piva niso posebne vrste piva in tudi niso piva višje kakovosti. Kraft piva so piva, ki niso proizvedena v velikih industrijskih pivovarnah, kakršna je slovenska pivovarna Laško Union, ki ima svoj sedež v Ljubljani, proizvodnjo v Laškem in je v stoodstotni lasti holdinga Heineken. Vse druge od približno sedemdesetih slovenskih pivovarn veljajo za male ali celo mikropivovarne oziroma so to glede na mejo, ki naj bi bila pri nas 20.000 hektolitrov proizvedenega piva letno, kraft pivovarne. Poleg teh deluje pri nas še kar nekaj ljubiteljskih pivovarjev, ki nekateri svoje izdelke prodajajo tudi na trgu ali vsaj na tržnici ali v svoji gostilni, a je njihova proizvodnja z nacionalnega vidika zanemarljiva.

V Beli krajini in v Posavju

Na zemljevidu slovenskih pivovarjev jih nekaj najdemo tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, razen pivovarn Vizir in Reset pa so vse druge ljubiteljske. Pivovarna Vizir, ki deluje v Lokvah pri Črnomlju, vodita pa jo Maja in Denis Imširovič, oba univ. dipl. inženirja živilske tehnologije, je orala ledino na področju kraft pivovarstva v Sloveniji in je svoje proizvodne zmogljivosti v prvih letih ponudila številnim slovenskim kraft pivovarjem, ki niso imeli svoje proizvodnje.

Svojo proizvodnjo je z napravami, ki so bile izdelane v domačem družinskem podjetju, je Vizir zagnal leta 2008. Danes proizvajajo letno okoli 350.000 litrov piva. Ponujajo enajst vrst piva, ki ga pivci lahko kupijo tudi prek njihove spletne trgovine, v nekaterih večjih supermarketih, specializiranih trgovinah za prodajo piva ter seveda tudi v številnih gostilnah in pivnicah. Kot posebnost Maja Imširovič omeni pivo brez glutena, ki so ga sprva pripravljali predvsem za lastno uporabo, zdaj pa je prestalo tudi že vse analize in bo kmalu na voljo tudi na trgu.

V Brežicah so pred dvema letoma, potem ko je zamrla pivovarna Ressel iz Podbočja, znanje, izkušnje in kapital v pivovarni Reset združili Jure Zlobko, Igor Zorko in Samo Žabkar. Letno proizvedejo 200.000 litrov piva, ponujajo kar enajst vrst piva, ki jih imajo na pivski listi v 260 lokalih po Sloveniji, del proizvodnje pa izvozijo na Hrvaško in v Italijo. Imajo lastno pivnico s kuhinjo, v kateri pripravljajo jedi, ki tradicionalno sodijo k dobremu pivu.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 11. avgusta 2022

Igor Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe