DL: Mogoče subvencije za male čistilne naprave - Občani na pomoč čakali nekaj let

17.8.2022 | 12:00

Jernej Bevc (Foto: L. M.)

Sprejeta Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter Pravilnik o sofinanciranju MKČN in hišnih črpališč, zato so mogoče subvencije – Do 1.200 evrov, z računi tudi za nazaj – Zdaj 60 tisoč evrov v proračunu – 17 aglomeracij

Občani šentjernejske občine so dolgo čakali na sprejetje dveh pomembnih dokumentov: na Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) in hišnih črpališč na območju občine.

Občinski svetniki so ju potrdili na zadnji nedavni seji; za vsako gospodinjstvo je zdaj jasno, kako bo uredila komunalne odpadne vode. Operativni program, ki so ga pripravili na novomeški Komunali, določa, ali bo to z javno kanalizacijo ali MKČN. Zaradi sprejetja pravilnika, ki ga je pripravila Občina Šentjernej, pa bo končno mogoče tudi subvencioniranje MKČN, na kar so ljudje čakali kar nekaj let.

Kot je povedal župan Jože Simončič, je bila priprava obeh dokumentov zahtevna in je trajala kar leto dni: »Vesel sem, ker je bila zelo konkretna, ker se je veliko dogajalo po terenu, saj smo želeli priti do pravih, dobrih rešitev in verodostojnih podatkov. Zdaj jih imamo.«

NA TERENU

Po besedah Simona Lukšiča, vodje sektorja za odvajanje in čiščenje odpadnih voda s Komunale Novo mesto, so po občini opravili terenski lokacijski popis vseh greznic, fizični ogled terena, izris tras, izračun investicijskih stroškov, analizo vseh variant za posamezno aglomeracijo ter izračun količnikov, čiščenje in pregled obstoječe kanalizacije s CCTV-kamero itn.

Občina Šentjernej je tako razdeljena na 17 veljavnih aglomeracij, od tega je le ena, to je aglomeracija Šentjernej, večja od dva tisoč populacijskih enot (PE). Ta je z javno kanalizacijo pokrita že v celoti. Preostalih 16 aglomeracij je manjših od 500 PE in gre za srednje velika naselja, je povedal Lukšič.

»Prva aglomeracija, to je Gorenji Maharovec, se začenja čez nekaj dni, za druge pa bomo začeli s popisom del in računamo na kandidaturo za določena nepovratna sredstva, ki so že ali še bodo na voljo,« pravi župan.

Le dve aglomeraciji – Vrbovci in Dolenji Suhadol – bi se v celoti opremljali z MKČN, preostale tudi z javno kanalizacijo. Zaradi optimizacije in prihranka možnost združevanja več aglomeracij s skupno komunalno čistilno napravo velja za Loko, Gorenjo Staro vas in za Orehovico. Aglomeraciji Šmarje in Dolenja Stara vas bi se povezali na osrednjo čistilno napravo v Šmalčji vasi.

Aglomeracije bodo opremili z javnim kanalizacijskim omrežjem, s skupnimi čistilnimi napravami, ki bodo v upravljanju koncesionarja oz. Javnega podjetja Ekološka družba Šentjernej, in MKČN, ki so last uporabnikov ali občanov. Izbira je odvisna od terena.

NAJVEČ 1.200 EVROV

Kot pove župan Jože Simončič, bodo v roku dobrega meseca dni pripravili javni razpis; ko bo objavljen, bodo vsi, ki imajo MKČN, lahko kandidirali in pridobili denar iz občinskega proračuna. Pridobili bodo lahko največ 1.200 evrov. Tako so se odločili na občini, ko so pregledali sofinanciranje v sosednjih in primerljivih občinah. Sofinanciranje imajo drugje v višini od 500 evrov do tri tisoč evrov, pri hišnih črpališčih ponekod tudi nič ne pomagajo.

»Upravičenci do sofinanciranja so vsi občani Občine Šentjernej s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu. Primarno se sofinancira območja, ki so zunaj aglomeracij, to je zunaj strnjenih naselij,« pove Jernej Bevc, višji svetovalec za gospodarske javne službe, investicije in premoženje. Izjeme obstajajo v aglomeracijah skladno s sprejetim operativnim programom. Upravičenci do denarja so tudi tisti, ki so MKČN že vgradili, seveda pa brez izpolnjevanja vseh pogojev na razpisu in shranjenih računov ne bo šlo, pojasni.

LETOS 60 TISOČAKOV

V letošnjem občinskem proračunu so za subvencije namenili 60 tisoč evrov. Kot pove Bevc, vsem letos gotovo ne bodo mogli pomagati, neki začetek pa je. »Aktivnih čistilnih naprav v občini, ki obratujejo in so v plačevanju pri EDŠ, je okoli 130, pričakujemo pa, da jih je skupaj okoli 200,« pravi.

Rok države za izvedbo opremljanja z javno kanalizacijo in MKČN, to je konec leta 2027, je po mnenju Simončiča preveč optimističen, ker gre za zelo drago infrastrukturo. »Mislim, da ga bo morala država še enkrat podaljšati, a ne glede na to je treba slediti temu cilju že z vidika varovanja narave. Gre za pitno vodo, čisto okolje, in če ne bomo varovali pitnih virov in okolja, se nam slabo piše«, je prepričan.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 7. julija 2022

L. Markelj