Diplomanti učiteljišča praznovali: srečanje ob 55-letnici mature

23.6.2022 | 13:30

Na 11. srečanju, ob 55. obletnici mature, so se zbrali učiteljiščniki novomeškega učiteljišča, ki so v letu 1967 končali petletno šolanje za razredni pouk na osnovnih šolah.

To je generacija, ki je poslušala in sledila predavanjem profesorjev; E. in M. Dobovška. I. Zobca, E. Jazbeca, M. Marklja, B. Podergajsa, J. Ferbarja, D. Modica, N. in F. Smerduja in drugih, ki so jim dali potrebno izobrazbo in praktično znanje za nastop v osnovni šoli. Večina od njih se je zaposlila na osnovnih šolah Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Skoraj vsi so prejemali skromne štipendije občin, ki so jih usmerile v študij.

Bivali so v internatu v Bršljinu in na Kapitlju, dekleta v Šmihelu. Druženja in pomoč pri obvladovanju snovi so morala biti napovedana, plesi le v Šmihelu s prisotnostjo enega od vzgojiteljev. Vstop so imeli tudi mladi iz okolice, vendar preverjeni mladeniči lepega obnašanja. Na srečanju so se spominjali prve mlečne delikatese v mestu in strogih kriterijev zadrževanja. Nadzora perfektov, vzgojiteljev, je bilo veliko. Popoldanski čas je v prvih dveh letnikih potekal v stavbi gimnazije, v višjih letnikih dopoldne. Določen čas je bil namenjen učenju in izdelavi nalog ter drugih obveznosti. Učiteljiščniki so imeli kot obvezne dejavnosti učenje glasbila, sodelovanje v pevskih zborih, literarnem in pripovednem krožku, gospodinjstvu, kmetijski praksi, učenju plavanja, potapljanja, veslanja in reševanja iz vode ter taborništvo, ki ga je s posebno ljubeznijo z učiteljiščniki gojil prof. Dobovšek. Prof. Modic je s skupino uprizarjal lutkovne krajše igrice za mestne otroke z namenom, da bi učiteljiščniki na šolah negovali lutkovno znanje. Svoje literarne stvaritve so objavljali v Stezicah, nastope in diplomacijo so pridobivali v debatnih, politično obarvanih krožkih. Mnogi so sodelovali v skupini mladih dramskih ustvarjalcev.

Obvezna je bila štirinajstdnevna ekskurzija po Jugoslaviji z namenom spoznavanja tedanje skupne domovine, njene kulture in dediščine narodov Balkana.

Srečanje je potekalo v Kostanjevici na Krki, v prostorih Domačije Kmečki hram, ki je bila dober gostitelj, saj premore omizja v senci dreves, pomol in prevez na Krki, veliko manjših prostorov in nebeško dobro potratno potico z različno pripravljenim mesom iz domače vzreje. Postrežena vina so bila iz okolja, saj niso mogli mimo cvička.

Sprehod po ulicah mesta je žal pokazal, da Slovenci še ne prepoznavajo prednosti turistične ponudbe Kostanjevice na Krki, ker so bile ulice prazne, gostišča s picerijo imajo le določen obratovalni čas. Gladino zelene reke so zmotili posamezni čolni, surfi, race mlakarice … Kraj odlikuje čistoča, urejenost in skrb za dobro počutje.

V večernih urah so se udeleženci poslovili in si postavili nalogo, da se bodo zdaj, po petinpetdesetih letih, dobivali vsako leto in zadnji dan v maju. Takrat želijo medse razredničarko A. Zafred, ki je bila zdaj odsotna.

Spomnili so se na izrek F. Levca: »Srečen je kmetič, ki s svojimi voliči očetovo zemljo orje!« Ta stavek je bil podan v želji, da ne bi bile vse naše materialne dobrine in premičnine prodane tujcem.

Napisal in s slikami opremil Jože Pečnik

Galerija