Debelost, stigma današnjega časa

22.5.2022 | 11:40

Foto: Zarja Jana

Če malo preletimo našo zgodovino, bomo videli, da sta se vedno izmenjavala pomanjkanje hrane in pa spet blaginja. V času pomanjkanja hrane debelosti ni bilo, ko je bila blaginja, pa so se pojavili debeli ljudje in vsi ostali so jih imeli za bogataše. Debelost pa je terjala svoj davek, več bolezni in smrti.

Stari Grki, predvsem Hipokrat, so kmalu ugotovili, da debelost vpliva na zdravje in Hipokrat je izjavil, da ''zajetnost ni le bolezen sama po sebi, temveč tudi glasnik drugih bolezni.''

Nekatere kulture so debele ljudi obtožile, da imajo slab značaj in postale so žrtev posmeha. V krščanstvu so pridigali, da je to greh, čeprav so bili vsi visoki cerkveni dostojanstveniki debeli, ker so si lahko privoščili obilo hrane, kar si revni ljudje niso mogli. No, pa njim so bili grehi odpuščeni.

Še kako prav je imel Hipokrat. Debelost je kriva za mnoge bolezni: za raka, bolezni srca in ožilja, predvsem pa vpliva na sladkorno bolezen. Vsekakor zmanjšuje kakovost in dolžino življenja. Ima pa tudi velik psihološki vpliv, debeli ljudje se izogibajo družbe, lahko postanejo nasilni, izgubljajo samopodobo, so v stresu. Za vsakim pa stoji zgodba, ki ga je pripeljala do tega. Nekdo nenormalno veliko hrane uživa za pomiritev po težkih dogodkih, drugi spet jo ima za nagrado in tolažbo in vedno najde način, da opraviči prenajedanje.

Rešitev iz tega začaranega kroga ni samo dieta in čim več gibanja. Treba je prvo rešiti vzroke, ki so to povzročili, šele nato pride na vrsto uravnotežena prehrana , ki vsebuje čim več zelenjave in sadja in pravilni razpored konzumiranja hrane čez dan.

Vsako leto je v Evropi več predebelih ljudi, žalostno pa je, da je med njimi ogromno otrok. Smo v dobi računalništva in vedno več je sedenja, veliko pa je k temu pripomogla tudi karantena zaradi covida. Otroci se niso gibali na zraku, v naravi, ni jim preostalo drugega, kakor da sedijo pred računalniki in kot sedaj strokovnjaki ugotavljajo pri zdravstvenih pregledih, se je debelost drastično povečala. To bi nas moralo zelo skrbeti, posebno še, ker so debeli otroci tarče posmeha, stigmatizirani in seveda se osamijo, ker tega ne morejo prenesti. In kaj bo z njimi, se je kdo vprašal?. Nujno rabijo pomoč strokovnjakov, prav tako pa je treba izobraževati tudi odrasle, da bodo k njim pristopili brez posmeha in na razumen način.

Na razumljiv način jih je treba privajati na sadje in zelenjavo, brez prisile, počasi, zmanjševati prigrizke polne sladkorja in ostalih primesi, ki niso zdravju nič kaj prijazne. Omejiti ali pa celo prepovedati reklamiranje teh izdelkov in jih zamenjati z zdravo hrano. Počasi bi se otroci na njo navadili, ker vemo, da imajo reklame v medijih velik vpliv na otroke. Prav tako bi se morala povečati telesna aktivnost, ne samo za otroke, temveč tudi za odrasle.

Dolgo časa je trajalo, da je debelost bolezen in WHO je priznala, da je to svetovna epidemija. Vsi bi se morali potruditi in začeti živeti bolj zdravo, z uravnoteženo prehrano in več gibanja.

22. maj je Evropski dan debelosti, poskušajmo živeti bolj zdravo, vsak prosti trenutek izkoristimo za gibanje v naravi, mogoče pa bomo le preprečili kakšno bolezen ali celo smrt.

E. C.