DL: Solis Timber, straško družinsko podjetje - Imajo najsodobnejšo žago v Sloveniji

24.1.2022 | 14:45

Kaja Zoran, direktorica družinskega podjetja Solis Timber iz Straže (foto: arhiv podjetja)

Družinsko žagarsko podjetje iz Straže vlaga v digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, – Po naložbi v letu 2018 razžagajo dvakrat več lesa, število zaposlenih pa so potrojili – Prisotni v več kot 30 državah sveta – Izdelkom želijo dodati čim večjo dodano vrednost

Družinsko podjetje Solis Timber iz Straže je inovativno in prodorno žagarsko lesnopredelovalno podjetje. Je družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo, ki se ukvarja s predelavo lesa, z žaganjem in s sušenjem pa tudi s skobljanjem lesnih elementov. Leta 2018 so vložili pet milijonov evrov v avtomatizacijo in najsodobnejšo opremo po modelu velikih avstrijskih in nemških žag, prilagojenim za slovenske razmere, razvoj na tem področju pa še nadaljujejo. Letos je bilo podjetje tudi med tremi nominiranci za gazelo dolenjsko-posavske regije.

Poslanstvo družbe Solis Timber je dodati čim več vrednosti svojim izdelkom, ki se uporabljajo v gradbeništvu, inženirskopredelanih lesenih produktih, mizarstvu, okenski industriji, stavbnem mizarstvu in za embalažo. Podjetje sta ustanovila zakonca Jože in Betka Zoran, za največjo prelomnico pa šteje leto 2017, ko se je v njem zaposlila hči Kaja Zoran, ki se je takrat vrnila z desetletnega študija in dela v tujini. Ekonomijo je doštudirala v Rotterdamu na Nizozemskem, iz lesarstva magistrirala v Bielu v Švici in dve leti delala na največji žagi v Nemčiji, tako da tekoče govori nemščino in angleščino pa tudi italijanščino.

Kljub letos burnim časom za trg hlodovine so v straškem podjetju uspeli zagotoviti zadostno količino hlodovine za proizvodnjo. (foto: arhiv podjetja)

Z njenim znanjem in izkušnjami je rast družinskega podjetja postala bliskovita. Leta 2018 je podjetje vložilo pet milijonov evrov v avtomatizacijo in najsodobnejšo opremo. »Naši vložki so namenjeni digitalizaciji in avtomatizaciji predelave lesa. V preteklosti smo denar vložili v sortirnico hlodovine, v kateri je vsak hlod digitalno izmerjen in sortiran ter tako lažje najde kupca. Kupili smo tudi robilnik desk, kjer skener vsako desko poslika in na podlagi naročila razreže na želeno debelino in širino. Pred kratkim pa smo žago obogatili še z avtomatsko sortirno in zlagalno linijo, kjer deske potujejo po liniji in se avtomatsko zlagajo v pakete. Z novo pridobitvijo je odpadlo veliko ročnega dela, česar smo zelo veseli,« je razvoj orisala mlada direktorica in napovedala, da bodo v bližnji prihodnosti postavili še tehnologijo za izdelavo lesnih sten za izdelavo hiš, s čimer bodo prvi v Sloveniji.

POMEMBNI ZAPOSLENI IN KUPCI

Pred digitalizacijo so letno razžagali 30.000 kubičnih metrov lesa, zdaj pa ta številka znaša 60.000; z naložbo so sicer povečali zmogljivosti do 100.000 kubičnih metrov. »Sorazmerno s tem rastejo tudi potrebe po novih sodelavcih. Pred tem smo imeli 10 zaposlenih, trenutno pa nas je že 30. Verjamemo, da se bo ta številka v prihodnjih letih še povečala. Kader iščemo prek družbenih omrežij in zaposlitvenih portalov, veliko pa jih tudi samih najde pot do nas,« pove direktorica in doda, da se kot družinsko podjetje trudijo tudi z zaposlenimi ravnati kot z družinskimi člani.

Zadnja pridobitev je bila avtomatska sortirna in zlagalna linija. (foto: arhiv podjetja)

Vizija Solis Timber, v katerem v zadnjih letih zaznavajo trend rasti, je razvijati produkte za kupce oz. partnerje, ki so njim najbolj optimalni, in poskrbeti za nadaljnjo predelavo lesa. Izvozijo 90 odst. izdelkov v več kot 30 držav po vsem svetu; poslujejo v evropskih državah, Združenih državah Amerike, Afriki in v Aziji. Na ameriške in azijske trge prodajajo les za konstrukcije, izdelke po meri pa predvsem na Japonsko, v Singapur in Hongkong. »Odnose negujemo z dobrim delom in visoko kakovostjo lesa, rednimi stiki prek telefona, spletnih pogovorov ali v živo, odvisno od situacije. Redno se udeležujemo tudi sejmov, na katerih spoznamo največ potencialnih strank in srečamo tudi veliko že znanih obrazov,« pripoveduje Zoranova. Ravno pretekli teden so bili na 17. mednarodnem sejmu lesne opreme in tehnologije za predelavo lesa Woodex v Moskvi, kjer je bilo na enem mestu zbranih kar 364 razstavljavcev iz 27 držav. Največ hlodovine poskušajo kupiti v svoji okolici oz. Sloveniji. Ker je letos hlodovine doma primanjkovalo, so morali večinski del uvoziti iz Nemčije, Češke, Italije in iz drugih držav.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 16. decembra 2021

M. Žnidaršič