DL: Sokolski dom postal hram kulture

20.1.2022 | 11:00

Brestaniški pevci so po vodstvom Nine Pisek ubrano zapeli. (foto: Pavel Perc)

Nina Ribič je obljubila nadaljnjo podporo TEB. (foto: P. P.)

Kipec s prapora Sokola je podaril Svobodi Stanislav Čuber. (foto: P. P.)

Slovesno odprtje prenovljene dvorane Doma Svobode – Z likovno kolonijo na kmetiji patra Simona Ašiča počastili tudi 115. obletnico njegovega rojstva – Sledi rojstva Adama Bohoriča vodijo v Presladol – Originalni sokol v preddverju

Neprijaznemu času in razmeram navkljub so Brestaničani počastili 75 let ustvarjalnega dela Kulturnega društva Svoboda Brestanica. Brestaničani nikakor ne pozabljajo na preteklost, na zgodovino, kot je dejala Margareta Marjetič, predsednica KD Svoboda pretekli četrtek na slovesnosti v prenovljeni dvorani Doma Svobode, ki je dobil to ime leta 1953. Dotlej je bil to Sokolski dom, saj so ga leta 1925 zgradili Sokoli. Dom so leta 1953 obnovili in razširili, tako se je telovadnici pridružil še oder, primeren tudi za gledališke predstave.

Sokoli bi dom zgradili že prej, a jih je prehitela prva svetovna vojna. V letu 2022 bo Brestanica praznovala tudi 590. obletnico imenovanja kraja v trg Rajhenburg. Da Brestaničani dajo nekaj na tradicijo, so se lahko prepričali sicer bolj maloštevilni povabljeni gostje na slovesnost, že ko so stopili v preddverje Doma svobode, kjer se predstavlja likovna sekcija s slikami z nedavnega ekstempora na kmetiji patra Simona Ašiča na Gorici pri Raztezu. S to kolonijo so počastili tudi 115. obletnico rojstva slovitega rojaka patra Ašiča. Na panojih so predstavili tudi raziskavo likovnikov in literatov društva o tem, kje naj bi bil pred okrog 500 leti rojen znameniti slovničar Adam Bohorič. Prej ko slej sledi vodijo v Presladol pri Brestanici.

V preddverju prenovljenega doma je na častnem, najvišjem mestu izvirni bronasti kipec sokola. Ob ustanovitvi rajhenburškega Sokola leta 1910 je kraljeval na vrhu prapora. Ohranil ga je nekdanji njihov član Stane Čuber, Svobodi pa ga je podaril njegov sin dr. Stanislav - Staš Čuber.

Slavnostno odprtje prenovljene dvorane Doma Svobode Brestanica, ki jo je kot kronist v srednjeveški opravi povezoval Uroš Brezovšek, so si zamislili kot kratko predstavitev vseh sekcij KD Svoboda. V pestrem kulturnem program so se predstavili: literarna sekcija z recitatorko Mojco Kranjec, gledališka sekcija v vlogi Bohoriča in Dalmatina, plesna sekcija s srednjeveškim plesom ter vokalna sekcija (Rajhenburški oktet, Moški pevski zbor Svoboda Brestanica pod vodstvom Nine Pisek in tenorist Marko Železnik ob spremljavi Janka Avsenaka na klaviaturah). Z ličnimi prtički so polepšale oder članice rokodelske skupine Pridne roke Rajhenburga.

Marjetičeva se je zahvalila vsem, ki so leta 2020 podprli projekt prenove, predvsem pa svetnikom KS Brestanica, Termoelektrarni Brestanica in Občini Krško. Predsednik Sveta KS Brestanica Vlado Bezjak pa se je zahvalil vsem, ki so omogočili prenovo dvorane. Ob tem formalnem odprtju dvorane se je še zahvalil še poslancu državnega zbora Dušanu Šišku in krškemu županu mag. Miranu Stanku za njuna prizadevanja, da je Občina Krško postala mestna občina. Predstavnico Termoelektrarne Brestanica (TEB) Nino Ribič je odsotni direktor TEB prosil, naj pove, da je TEB bila in bo vedno del kraja. »Kot družbeno odgovorno podjetje se še posebej zavedamo, kako pomembno je sodelovanje s krajem in z veseljem podpiramo projekte, ki so v zadovoljstvo in ponos krajanov in širši lokalni skupnosti. Želimo, da bi obnovljeni dom služil povezovanju, ustvarjalnosti in predvsem druženju, kar nam v teh časih najbolj manjka,« je še povedala Ribičeva.

Župan Stanko je izrazil prepričanje, da bo v tem stoletju večkrat obnovljen dom sredi trga spet (za)sijal v svojem polnem sijaju in da bo še bolj poln življenja. O tem župan sploh ne dvomi ob številnih marljivih ustvarjalcih.

Gradbena in druga dela pri prenovi dvorane Doma Svobode so znašala okrog 126.000 evrov, oprema pa dodatnih 60.000 evrov. V teh številkah pa ni vštetega vsega dela članov Svobode, ki so marsikaj postorili sami, in dela obrtnikov, ki so pomagali brez plačila (električna napeljava, oprema v garderobah, vzdrževanje ogrevalnih naprav …), je poudarila predsednica društva Margareta Marjetič. Zdaj, ko so dvorano predali v funkcijo, le upajo, da jim bodo razmere dovoljevale ustvariti tudi njeno vsebino.

Prenovo dvorane in doma je s fotoaparatom vestno spremljal član KD Svoboda Drago Butkovič in tudi njegov album fotografij bo čez desetletja eden od dokumentov brestaniške zgodovine.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 9. decembra 2021

P. P.