DL: Rok Cvetko (intervju) - Policisti med tnalom in nakovalom

4.12.2021 | 19:00

Rok Cvetko (foto: B. Blaić)

Rok Cvetko je predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS). Enega od dveh sindikatov v Slovenski policiji, ki je hkrati tudi najstarejši, saj je letos praznoval že 31 let svojega delovanja in je z več kot 5000 člani tudi najštevilnejši v tem poklicu.

PSS je edini reprezentativni sindikat tudi za zaposlene na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in ne zgolj za zaposlene v policiji. Ob tem je največji sindikat v državi z reprezentativnostjo v dejavnosti javni red in varnost ter eden izmed dveh, ki jima je dodeljena reprezentativnost za celotno državno upravo. Takšno reprezentativnost uživa le še Sindikat delavcev v državni upravi, ki pa sodi pod okrilje ZSSS, ki članstva v MNZ in policiji ne zastopa. Že leto pred osamosvojitvijo Slovenije je med zaposlenimi prevladovalo prepričanje, da tudi policisti potrebujejo moderen, neodvisen in samostojen sindikat, ki ne bo podvržen volji oziroma interesom delodajalca ali politike, temveč usmerjen izključno v uresničevanje interesov članstva. Rok Cvetko se je v delo prvega sindikalista podal s Policijske uprave Novo mesto. Tu je bil najprej policist, nato policist vodnik službenega psa, bil izvoljen za predsednika Območnega policijskega sindikata Dolenjske in Bele krajine, kasneje generalni sekretar PSS, od leta 2019 pa predsednik PSS. Še danes je skromen posameznik in »človek«, zagovornik načela pravičnosti in pravice, dvojnih meril ne prenese.

Zakaj dva sindikata? Ste policisti razdeljeni tako kot politika?

Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je skladno z Ustavo RS svobodno. Večje število sindikatov v policiji ni v prostoru EU nič nenavadnega, na primer v Italiji jih imajo celo 13. Upam si trditi, da policisti v Sloveniji nismo politično »razdeljeni«, ko pa se posameznik odloča, v katerem sindikatu želi biti, je pa zagotovo prevladujoča odločitev prav najcelovitejše zagotavljanje pravne pomoči in sistem pravne zaščite ARAG – na kazenskem, delovnopravnem, socialnem in odškodninskem področju. In to je v našem sindikatu PSS izjemno dobro urejeno.

Pa se znata vodstvi sindikatov poenotiti, kadar je to potrebno?

Ocenjujem, da je za uspešen skupen nastop najprej treba prepoznati skupne interese in določiti skupne cilje. Kadar je to mogoče, je seveda enoten oziroma skupni nastop lažji in mogoč. PSS je bil vedno zagovornik dialoga, vendar ne za vsako ceno. To uporabljamo, ko je še mogoče zasledovati interese članstva. Ko pa se z »dialogom« odmikamo od teh interesov, je dogovarjanje obsojeno na propad. V takšnih primerih se za boj z uporabo vseh legitimnih sredstev raje odločamo sami in do zdaj smo bili pri tem precej uspešni.

Vaša sindikalna mreža je močno razvejana in to zagotovo pomeni dodano vrednost delovanju?

Prav dostopnost naših sindikalnih predstavnikov v sleherni enoti je ključna, kadar se član znajde v težavah. Prav takšna organiziranost omogoča pridobivanje neizkrivljenih povratnih informacij preko sindikalnih zaupnikov samemu vodstvu sindikata, ki prejete informacije uporablja za oblikovanje nadaljnjih aktivnosti.

Državljani imajo včasih morda celo upravičen občutek, da je policija spolitizirana. Po svoje se mi zdi skrb vzbujajoče, da na primer vaš konkurenčni sindikat sodeluje z odvetnikom Matozom, ki je hkrati tudi osebni odvetnik g. Janeza Janše. Ni to nekakšno tiho paktiranje z desnico?

Za varno delo policistk in policistov je izjemno pomembno, da vodstvo policije ohranja nepristranskost, strokovnost in zakonitost, zato so ocene državljanov o delu policije pomembne. Če prevladuje ocena, da imajo državljani občutek, da je politika zašla v policijske vrste, bi moral trenutni generalni direktor policije (GDP) to z vsemi mogočimi ukrepi preprečiti. Pa se to ne zgodi. Zato, glede na vse več obrazloženih očitkov menimo, da je nekaj hudo narobe. Glede izbire odvetnikov pa tega ne bi želel komentirati, saj za to nisem pristojen. Lahko povem le, da PSS sodeluje z več odličnimi odvetniki, ob tem pa slehernemu članu zagotavlja tudi svobodno izbiro odvetnika preko mreže ARAG.

Kot sindikalni predsednik ste odgovorni članstvu, kot policist pa direktorju slovenske policije, ki je v tem primeru tudi Novomeščan in vaš nekdanji nadrejeni dr. Anton Olaj. Kako sta sodelovala v času, ko je bil še direktor Policijske uprave Novo mesto (PU NM)?

V času, ko je bil g. Olaj direktor PU NM, je bilo sodelovanje zahtevno, a vendar korektno in po moji oceni za obe strani koristno. Upal sem, da bo takšno tudi v času, ko g. Olaj opravlja funkcijo GDP. A sem se zmotil. Danes resnega dialoga praktično ni, g. Olaj z nami komunicira pretežno po družbenih omrežjih. Pri tem pa so te objave zelo površinske, populistične in praviloma izvzete iz konteksta. Glede na to ocenjujem, da naših zahtev ne obravnava poglobljeno in resno, strokovno in vestno, zato mu tudi drastično upada zaupanje naših članov. Takšno ravnanje GDP se zdi neresno in neprimerno, saj so nekateri njegovi odgovori sindikatu strokovno zelo podhranjeni ali vsebinsko preprosto slabi. To lahko razumemo kot odraz slabega poznavanja zakonodaje s tega področja. In to je skrb vzbujajoče. Zato trenutni način sodelovanja v PSS ocenjujemo kot nedostojen funkciji, ki jo opravlja.

Direktor Olaj vam je nedavno posredno zagrozil z odpovedjo delovnega razmerja. Gre tu tudi za kakšne osebne zamere?

V danem primeru gre za »grožnje« izključno zaradi dejavnosti sindikata, ki opozarja na opustitve dolžnega ravnanja GDP, predvsem na področju zaščite organizacijske in osebnostne integritete zaposlenih, v primeru žaljivih napadov s strani ministra za notranje zadeve g. Hojsa. Pri tem je treba vedeti, da se dejanja in ravnanja sindikalnega zaupnika v razmerju do delodajalca štejejo kot akti sindikata, zato so osebni napadi g. Olaja na sindikalnega funkcionarja, grožnje z odpovedjo delovnega razmerja in sklicevaje na kodeks policijske etike, povsem neresni in izven razuma. Bojim se, da g. Olaj nadaljuje neko nerazumljivo »pot« te vlade, ki želi z odloki posegati v ustavne pravice državljanov, g. Olaj pa bi kar s kodeksom policijske etike omejeval ustavno svobodo sindikalnega delovanja. Še več, postavlja se celo v položaj »razlagovalca« ustavnega prava, delovnega prava ipd. Pa zdaj jaz vas vprašam, ali se vam to zdi resno, ali menite, da je ob takšnem nevedenju in nepoznavanju svojega dela, sploh mogoče imeti konstruktiven socialni dialog?

Nezadovoljstvo državljanov se je pred časom z družbenih omrežij preselilo na ulice v obliki protestov. Kako gledate na to?

Že ustava določa, da je vsem zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Nasilni protesti pa v naši družbi niso del ustavno varovanih pravic in jih tudi v PSS najostreje obsojamo. Torej mirni protesti da, nasilni nikakor. V primerih nasilja so namreč policisti dolžni ukrepati in vzpostaviti javni red in mir oziroma zagotoviti varnost.

Policija je v Sloveniji vselej uživala visoko mero zaupanja, zadnji protesti pa so – vsaj tako se zdi – ljudi spet razdelili. Nekateri policijo branijo, češ da samo opravljate svoj poklic, drugi v vas mečejo granitne kocke. Vaš komentar?

Policisti postajamo žrtve politike. To pa zato, ker v prvi vrsti prav politika s provokacijami, žalitvami, aroganco, nepotizmom, klientelizmom, trenutno pa tudi z neustavnimi odloki in nezakonitimi akti, povzroča širše nezadovoljstvo, izziva nasilje, nato pa v ogenj pošlje policiste, ki izpostavljajo lastno zdravje in življenje. Posledica je vse več poškodovanih policistov, s čimer je na koncu dosežen izključno cilj nasilnežev. In prav zaradi takšnega ravnanja je Svet PSS, ki je najvišji organ sindikata, na svoji zadnji seji delovanje generalnega direktorja policije g. Antona Olaja najostreje obsodil in ga pozval, da razmisli o odstopu s položaja. Policistke in policiste bi tako razbremenil očitkov o politizaciji, jim omogočil povrnitev ugleda in dostojanstva, pa tudi vnovično vzpostavitev potrebnega zaupanja z državljani.

Menite, da so bili odzivi policije glede uporabe prisilnih sredstev, zlasti solzivca in vodnega topa, nad protestniki upravičeni?

Tega ne morem komentirati, saj ne razpolagamo z vsemi potrebnimi informacijami. Zato bomo počakali na vse komisije, nadzore, preiskave ..., bomo pa v tem delu aktivno nudili pomoč svojim članom, če jo bodo potrebovali. Ni pa mogoče prezreti, da policijo vodi GDP, odgovoren tudi za delo Generalne policijske uprave (GPU), ta pa je imela oblikovan operativni štab, ki je vodil in usmerjal tovrstna varovanja.

V čem pa se poklic policista razlikuje od tistega policista, ki ste ga vi izbrali na poti izobraževanja, in tega danes, ko mora v zaščitni opremi stati nasproti nezadovoljnim državljanom?

Poklic policista je specifičen. Vsak, še tako običajen postopek se lahko hitro sprevrže v nevarnega. Tudi zaradi tega zavedanja je bil ta poklic včasih bolj cenjen in v družbi bolj spoštovan. Nikakor pa ne morem spregledati dejstva, da je prav politika izključno zaradi socialnega miru poklic policista povsem razvrednotila. Bila je opravljena neodvisna strokovna analiza o primerjavi zahtevnosti delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb (PUO), ki pa jo je vlada napačno interpretirala in s tem oškodovala policiste. Čeprav so se s policijskimi delovnimi mesti primerjala delovna mesta drugih PUO, ki so že danes višje vrednotena od policijskih, je bilo ugotovljeno, da gre za enako zahtevna delovna mesta. Upoštevaje temeljne cilje zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju »enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih«, zato utemeljeno pričakujemo, da se ta delovna mesta zaradi tega dejstva vsaj izenačijo, kar pomeni dvig plač policistov za dva plačna razreda.

Kot sindikalista vas sprašujem: kakšno mesto imajo v pogajanjih argumenti?

Na žalost že nekaj časa ugotavljamo, da argumenti niso dovolj. Zlasti trenutna situacija je žal takšna, ko argument moči prevladuje nad močjo argumentov.

Domnevam, da ste prebrali pismo hčerke policista, ki je zaokrožilo po spletu? Kako ste ga doživeli?

Sem in doživel sem ga zelo osebno. To pisanje zgolj potrjuje naše navedbe, da zaradi vse pogostejših kritik v delu javnosti, ki se zgraža nad posredovanjem policije na protestnih shodih, upada tudi ugled in dostojanstvo policistk in policistov, zaradi česar so določenih pritiskov in zgražanja deležni tudi svojci policistk in policistov. Ugled in dostojanstvo pa sta pravici, ki jih policisti uživajo v delovnem in bivalnem okolju.

Menite, da bi se policija lahko kdaj obrnila proti ljudstvu?

Na to lahko odgovorim, da policistke in policisti zagotovo niso obrnili hrbta državljanom. Glede ravnanja policije kot državnega organa v sestavi MNZ, pa boste morali vprašati g. Olaja, ki jo vodi.

Se osebno bojite maščevanja politike?

Ne, čeprav takšna ravnanja niso nikoli izključena. Sam verjamem v pravno državo, zato menim, da so takšni poskusi političnih napadov in diskreditacij predvsem odraz njihove nemoči in opravilne impotence.

Vas je sploh česa strah v življenju?

Veste, kljub vsemu smo tudi policisti le ljudje in smo v svoji zasebnosti izpostavljeni enakim problemom in stiskam kot vsak drug državljan. In kot državljana me je upravičeno strah, da bi ob evidentnem nazadovanju države pri temeljnih pravnih in demokratičnih standardih v družbi postal sprejemljiv primitivizem. In da bi se iz začrtane poti ustvarjanja najvišjih demokratičnih standardov nekega dne zbudil v dan, ko bodo naše temeljne pravice in svoboščine ter pravice naših otrok podvržene le še samovolji vsakokratne oblasti. Da do tega ne bi prišlo, moramo z vsemi legitimnimi sredstvi ubraniti temelje pravne države. In svoj delež v tem boju zagotovo aktivno prispeva tudi PSS.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 21. oktobra 2021

Renata Mikec