DL: Brivsko-frizerski salon Kreutz: Edini še ohranjen pri nas

22.8.2021 | 11:00

Pred vhodom v frizerski salon: Milica Šalamon, Dragica Kreutz, 1948 (na fasadi napis Rudolf Kreutz, Brivnica) (Iz arhiva PMB)

Frizerski salon z napisom na fasadi Rudolf Kreutz, Friseur; pred salonom stoji družina Kreutz, 1943 (Iz arhiva PMB)

Zunanjost stavbe nekdanjega brivsko-frizerskega salona Kreutz (foto: P. P.)

Občina Sevnica je bila uspešna na javnem razpisu za ureditev in ohranitev nekoč priznanega brivsko-frizerskega salona Kreutz v starem delu sevniškega mestnega jedra. Ministrstvo za kulturo je odobrilo sofinancerska sredstva za konservatorsko-restavratorske posege v prostorih, ki jih je Občina Sevnica odkupila lani.

Poseg bo usmerjen v muzejsko prezentacijo salona ter ohranitev njegove posebne narave in družbenega pomena. Gre namreč za prvi brivsko-frizerski salon v Sevnici, ki ga je leta 1900 na takratnem naslovu Sevnica ob Savi 5, zdaj Glavni trg 17, odprl brivec Dragotin Karl Kreutz. Njegovo delo sta nadaljevala in dopolnila njegov najstarejši sin Rudolf in vnukinja Dragica, ki je bila priznana sevniška frizerka. To je edini salon v Sloveniji, ki je še ohranjen takšen, kot je bil dolga desetletja, zato je hvalevredna odločitev, da bi mu vdahnili novo življenje in prostore odprli za širšo javnost. Poudarek ureditev bo na ohranjanju lesene materialne substance, s čiščenjem in z zaščito površin ter na ohranitvi avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin, saj gre za ohranitev redke zbirke, ki bo omogočila vpogled v stare obrtne veščine in znanja.

Za izvedbo konservatorsko-restavratorskih posegov je občina od celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine že pridobila kulturno-varstvene pogoje in soglasja za izvedbo. Za ureditve prostorov, ki so opredeljeni kot kulturni spomenik lokalnega pomena, bo ministrstvo prispevalo 17.600 evrov. V občinskem proračunu je za investicijo načrtovanih skupno 40 tisočakov. Projekt bo izveden v letošnjem letu.

Sevnica je prvega stalnega brivskega mojstra dobila leta 1900, ko se je iz Ljubljane priselil in odprl obrt brivski mojster Karl (Dragotin) Kreutz (1874–1923). Kot je zapisal Oskar Zoran Zelič v knjigi Po sledeh obrtništva v Sevnici, ki jo je leta 2006 izdala sevniška območna obrtna zbornica, je Kreutz delal kot pomočnik pri znanih ljubljanskih frizerskih mojstrih Novinšku in Gjudu. V zakonu s Karolino Janša (1874–1958) iz Ljubljane so se jima rodili trije sinovi: Rudolf, Emilijan Milan in Viktor. Sprva so stanovali kot podnajemniki v nadstropju vogalne Starklnove hiše na Glavnem trgu 16, v današnji Derstvenškovi hiši (Cesta na grad 21) nad farno cerkvijo. Okoli leta 1908, po Zeličevih virih, po občinskih pa že tri leta prej, se je Kreutz z družino preselil in postal najemnik levega dela hiše na Glavnem trgu 17. To hišo sta leta 1912 z ženo odkupila od višjega sodnega oficiala Antona Doklerja.

Pri Kreutzu sta se poklica izučila njegova sinova Rudolf in Milan. Za očetom je leta 1925 prevzel in prijavil obrt najstarejši sin Rudolf (1902–1945). Leta 1930 se je poročil z Ljudmilo - Milko Richly (1909–1986) z Loga pri Sevnici. V zakonu so se jima rodile tri hčere: Dragica, Aleksandra in Marija. Poleg mojstra Kreutza so v salonu delali še njegova žena Milka kot pomočnica ter še en pomočnik in vajenec. V Zagrebu se je leta 1938 Milka izpopolnila v friziranju žensk in od takrat so bila vrata salona odprta tudi ženskam.

Kot je ugotovil vztrajni raziskovalec sevniške preteklosti in avtor številnih dragocenih domoznanskih knjig Oskar Zoran Zelič, je bil Kreutz kulturno in družbeno zelo dejaven. Bil je aktiven član sevniškega Sokola in vaditelj njegove telovadne čete, tajnik Kolektivne zadruge obrtnikov Sevnica v tridesetih letih in član gasilskega društva. Kreutz je bil tudi glasbeno izobražen. Igral in poučeval je violino številne Sevničane in vodil v Sevnici občasni godalni orkester pri sokolskem društvu.

Po smrti Rudija Kreutza je družinsko obrt nadaljevala žena Milka Kreutz, ki je po drugi svetovni vojni opravila mojstrski izpit. Pri njej se je izučila tudi hči Dragica Kreutz, poročena Zupanc, ki je kot tretji rod nadaljevala družinsko obrt.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 10. junija 2021

Pavel Perc