FOTO: Na Golico

7.5.2024 | 12:30

Golica je poleg Triglava ena najbolj zaželenih in obiskanih destinacij v naših gorah, prav gotovo pa v naših Karavankah. Maj je tradicionalno tisti mesec, ko se številni pohodniki odločijo za vzpon na Golico. Ker se je zelo visoko, praktično do rastišč narcis, mogoče povzpeti z avtomobili, je vedno več tudi motoriziranih turistov. Da bi zaščitili naravo, tovrsten obisk v času narcis omejujejo in nadomeščajo z lokalnimi avtobusi.

Podobno kot v dolini je tudi v hribih letos pomlad zelo pohitela. Namesto sredi maja so narcise zacvetele že v drugi polovici aprila. Zato smo tudi v PD Krka pohiteli z obiskom Golice in se tja odpravili 4. maja, da bi še lahko občudovali prelepe bele pašnike. Sneg konec aprila je na srečo malo zaustavil cvetenje, sicer bi marsikje cvetovi že oveneli. Obilen sneg je postavil pod vprašaj tudi vzpon na vrh, še posebej zato, ker je bila skupina velika. Poleg pohodnikov PD Krka so se obisku Golice pridružili kolegi iz prijateljskega čezmejnega društva PD Dubovac in Karlovca. Skupaj se nas je zbralo kar 83. V soboto, 27.4., ko je naš vodnik opravil ogledno turo, je bilo pod vrhom še pol metra snega. Izrazita otoplitev za tem je v parih dneh pobrala celotno snežno odejo. Ostale so zelo redke zaplate snega, celo pot se je že dodobra osušila. Izhodišče vzpona na Golico je bila vas Planina pod njo. 36 pohodnikov se je odločilo, da se povzpne vsaj do koče, ki je na višini 1582 metrov, če ne na 1836 metrov visoki vrh. Vsi z eno izjemo smo prišli na vrh. Pri vzponu so nas spremljali oblaki, nekaj meglic na oddaljenih vrhovih Julijskih Alp in na avstrijsko stran, pri spustu pa se je vreme zjasnilo, odprli so se čudoviti razgledi na Vrbsko jezero in Dravo v sosednji Avstriji ter pri nas do Blejskega jezera in Julijcev. V dolino smo se usmerili po drugi poti proti Javorniškemu Rovtu. Če smo pri vzponu opazovali živo rumene in modre svišče ter encijane, nas je pot pri spustu vodila čez čudovite jase z belimi narcisami. Sestopali smo tudi po naravoslovni in rudarski učni poti, ki je bila prvenstveno vzpostavljena za šolarja iz bližnjega doma šolskih in obšolskih delavnosti, z geologijo, vodnimi in ostalimi naravnimi bogastvi pa je zanimiva za vse obiskovalce. Pri domu ob Javorniškem Rovtu sta nas čakali ostali dve skupini pohodnikov.

Glavni preostalih udeležencev se je iz Planine pod Golico povzpela na 1334 metrov visok Španov vrh, od koder so prav tako lepi razgledi do Julijcev in na preostale vrhove Karavank vključno z Golico. Nepozaben je bil tudi obisk izvira potoka Veliki Javornik s biserno čisto vodo in čudovitim zelenjem v okolici. Pot je te pohodnike vodila tudi do ekološke kmetije z domačimi dobrotami tako za pokušino kot nakup.

Tretja najmanjša skupina pa se je sprehajala okrog doma na Javorniškem Rovtu, kjer niso naredili velikih vzponov, so pa vseeno prehodili okrog 8 kilometrov in dodobra spoznali okoliške lepote narave, ki jih ni malo.

V poznih popoldanskih urah smo zaključili naš prijeten, za mnoge, še posebej tiste, ki so bili na Golici prvič, nepozaben izlet. Skupine so bile uigrane, s hrvaškimi kolegi smo se krasno ujeli in na koncu že zbrali ideje za podobne skupinske podvige na tej ali oni strani meje. Gotovo nam bo uspelo, ker nas družijo skupni interesi, ljubezen do hoje, gora in narave. Za prijeten izlet in vzpon gre posebna zahvala vodnikom, ki so pripravili ture za različne okuse in zmožnosti.

Besedilo: Valerija Vidmar
Foto: Tone Murgelj in Valerija Vidmar, člana PD Krka Novo mesto

Galerija