DL: Denar od voščilnic za mame samohranilke

11.5.2021 | 12:45

Metka Semrajc Slapšak v Rožnati pentlji, okrašeni z risbami učencev OŠ Adama Bohoriča Brestanica (foto: P. P.)

Metka Semrajc Slapšak v Rožnati pentlji, okrašeni z risbami učencev OŠ Adama Bohoriča Brestanica (foto: P. P.)

Metka Semrajc Slapšak ponudi ob vhodu v Rožnato pentljo ekološko pridelana in neškropljena jabolka. (Foto: P. P.)

Metka Semrajc Slapšak ponudi ob vhodu v Rožnato pentljo ekološko pridelana in neškropljena jabolka. (Foto: P. P.)

DL: Denar od voščilnic za mame samohranilke

Upokojena vzgojiteljica brežiškega vrtca Metka Semrajc Slapšak z ljubljanskimi koreninami je že 14 let doma na Titovi 4 na Senovem, bliže Brestanici kot knapovskemu naselju. Ima osebno izkušnjo z rakom, zato ne more nikogar, ki jo vsaj malo pozna, presenetiti, kako prepričljivo spregovori o tej zahrbtni in velikokrat bolj usodni bolezni, kot je zadnje slabo leto aktualni covid-19.

Od septembra lani je Europa Donna tudi v Posavju.

A tokrat ne bi razpredali toliko o Metkini grenki izkušnji, ampak o njeni organizacijski in motivacijski sposobnosti. Ta je v drugi polovici septembra lani pripeljala do ustanovitve Skupine Europa Donna Posavje. Prostore nekdanje okrepčevalnice je preuredila v Rožnato pentljo, kot jo je pomenljivo poimenovala Metka. Ko izzveni korona, bo Rožnata pentlja prijazna streha za druženje žena in deklet z izkušnjo raka na prsih in tudi na rodilih. Vrata pa bodo gotovo odprta tudi za tiste, ki si z druženjem ne le izmenjujejo pomembne izkušnje s prebolelo ali akutno boleznijo, temveč preprosto potrebujejo družbo kot duševno hrano, da bi bile kos novim izzivom.

VESLANJE V KANUJIH NA KRKI

Čeprav so bile članice posavske skupine Europe Donne precej omejene glede srečanj, so pred tem doživele precej lepih skupnih trenutkov, 18. septembra lani pa so odprle še Rožnato pentljo. S Tanjo Španič iz Europe Donne Ljubljana se je Metka Semrajc Slapšak že junija lani dogovarjala glede skupine Europa Donna Posavje. Ravno v tem času je Patricija Čular, vodja oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj na brežiški občini, povedala, da so dobili sredstva iz evropskega projekta »Veslo za zdravje«, zato so jim ponudili veslanje v kanujih na Krki pri Malencah, kar so poleti članice z veseljem večkrat izkoristile. »Nekatere smo se že predčasno udeleževale veslanja na Ljubljanici. Ponudbo smo z veseljem sprejele in se veslanja pri Velikih Malencah pod vodstvom Marjance Pečar udeleževale vsak ponedeljek, od konca junija do konca septembra. Bilo je nepopisno sproščujoče, kar je pripomoglo k veliki psihofizični kondiciji. Želimo si, da bi nam bilo veslanje omogočeno tudi letos. Izvedle smo tudi skupne pohode in izlet po Brestanici z ogledom njenih lepot in značilnosti. Letos načrtujemo srečanja enkrat mesečno s predavanji in druženji. Ne smemo pozabiti predvsem na gibanje v naravi s pohodi in izleti. Veliko predavanj in delavnic pa se na Europa Donna udeležujemo prek Zooma,« pravi Slapšakova.

Nekdanja restavracija je postala Rožnata pentlja.

PRISLUHNI SEBI!

Metka Semrajc Slapšak se dobro spominja svoje pozitivne energije v času zdravljenja in jih obudi: »Ko zboliš, se ti sesuje svet. Beseda rak je povezana s smrtjo, minljivostjo, kar sproži velik strah. Pri meni se je takoj odzvalo zanikanje, saj sem bila v Ljubljano napotena z obetavno diagnozo. Takoj sem prišla v stik s pokojno predsednico Europe Donne Mojco Senčar, ki mi je dala prve napotke in me opogumila z besedami: Metka, sprejemi resnico in se bori! Vedno pravim, prisluhni sebi! Rekla sem: jaz bom močna, vse to bom brez problemov premagala!«

V Brežicah je že pred leti, na pobudo iz Ljubljane, organizirala fotografsko razstavo o rožnatem oktobru. Pred štirimi leti pa so začele članice Europe Donne na začetku oktobra tudi v Posavju ovijati drevesa s pleteninami, jim dodale še sporočila in tudi na ta način javnost ozaveščale o raku. »Jaz sem pokrila Brežice in Krško. Povezala sem se z društvi, posamezniki, nekateri pa so se bolj z vrtci in šolami; vsekakor gre za medgeneracijsko sodelovanje. Šla sem se jim zahvalit, ker so izdelovali pletenine. In ko sem prišla med upokojenke in upokojence, so se me nekateri bali, kot da je rak nalezljiv. Ko sem jim povedala, zakaj so to pletli in dodala še kakšno šalo, smo kmalu skupaj zapeli,« se spominja Slapšakova.

Letos načrtujejo srečanja enkrat mesečno s predavanji in druženji.

Ko jo pobaramo, koliko članic pravzaprav imajo, tega ne more povedati, ko ugibamo, ali jih je vsaj za avtobus, domneva, da jih bo verjetno toliko. »V preteklem letu vidim kar nekaj plusov, in sicer v tem, da sem se umirila, da sem bila več doma in uredila nekatere stvari. Še bolj sem se povezala z naravo. Lani so bile posebne barve, zlasti jeseni. To tudi fotografiram in 'fotke' delim. Zakaj bi se delilo samo negativno? Povabila sem preostale članice skupine k akciji za izdelavo voščilnic za starostnike. Sama sem jih napisala pet. V imenu skupine sem jih oddala z lepimi voščili 244. To je najlepše darilo, če napišeš lastnoročno. Ker sem jih sama naredila še lepo število, so mi prijateljice za te prostovoljno podarile 170 evrov, ki sem jih odnesla štirim materam samohranilkam.« Gotovo bo tudi o tem Metka Semrajc Slapšak pisala v svoji knjigi, ki jo ima v mislih že, odkar je zbolela. Začela jo je že pisati, a kot pravi, vse kaže, da bo po dobrem desetletju potrebna precej dopolnil in popravkov.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 18. februarja 2021

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava