DL: Metlika in promet - Za zdaj ostajajo balkanska vrata

10.4.2021 | 19:15

Mednarodni mejni prehod Metlika na petek sredi dneva lani junija. Ob koncih tedna se lahko kolona osebnih vozil in tovornjakov hitro podaljša daleč v središče mesta, v največjih prometnih konicah vozila stojijo ali vozijo v koloni na glavni cesti skozi vso Metliko, vozniki poiščejo tudi stranske ulice. Ob velikih praznikih gostujoča vozila preplavijo nekatere mestne dele. (Foto: M. L.)

Mestna skupnost Metlika opozarja na problem tranzitnega prometa skozi mesto – Policija se trudi za pretočnost prometa – Omejitve hitrosti mimo naselja Bočka na 60 kilometrov na uro še ne bo – Obvoznica ne prej kot v treh letih

Koliko avtomobilov hkrati na glavni ulici in preostalih ulicah Metlike prenese to mesto? Domačini na prostoru od krožišča pri Pildu do približno dva kilometra oddaljenega mejnega prehoda Metlika iščejo odgovor. Gre za problem, na katerega je pred približno dvema mesecema, se pravi v času, ko se je lani bližal cestnoprometno izjemno izdaten december, znova opozorila mestna skupnost Metlika državne ustanove.

»Krajani mestne skupnosti Metlika se že vrsto let soočamo s problematiko tranzitnega prometa skozi mesto, ki poteka do mednarodnega mejnega prehoda v Metliki. Priča smo ponavljajočim se zastojem skozi mesto, ki dobesedno paralizirajo del mesta in nam, prebivalcem, onemogočajo dostop do naših domov, trgovin, lekarne, zdravstvenega doma itd. Zastoji se večinoma dogajajo ob koncu tedna in pred večjimi islamskimi prazniki ter prazniki v Nemčiji in Avstriji,« je predsednica sveta mestne skupnosti Metlika Alenka Tomašič poudarila v dopisu, ki ga je poslala Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za notranje zadeve in direkciji za infrastrukturo. Kot je spomnila, skozi Metliko vodi glavna prometna smer na tem območju v Bosno in Hercegovino, natančneje na mejni prehod Velika Kladuša.

»Da pa je zadeva še bolj nevzdržna, že nekaj časa beležimo močno okrepljen mednarodni tovorni promet skozi naše mesto, tako podnevi kot tudi ponoči. Ne samo da je zaradi gostega mednarodnega mejnega prehoda močno podaljšano naše potovanje čez Gorjance, tudi življenje ob glavni cesti v mestu je postalo skoraj nemogoče. Tovornjaki, ki so namenjeni v Dalmacijo, BiH, Makedonijo, Albanijo itd., dneve in noči hrumijo skozi mesto, ob naših hišah, ob naših domovih,« je bila mestna skupnost zelo nazorna v dopisu omenjenim državnim naslovom. Glavna prometnica med osrednjo Slovenijo in mednarodnim mejnim prehodom Metlika poteka tako tudi ob strnjenih stanovanjskih soseskah. Življenje ob takem prometu je že zdaj skoraj nevzdržno, še veliko težje bo bivanje tu, ko bodo srednjo Evropo ter Bosno in južnejša območja povezali z novo cesto, opozarja mestna skupnost. Mestna skupnost predlaga rešitve za ublažitev prometnih težav za mestne predele, ki jih prehodni promet obremenjuje najbolj. Tako se zavzema med drugim za omejitev hitrosti mimo naselja Bočka na 60 kilometrov na uro, za omejitev mednarodnega tovornega tranzitnega prometa skozi mejni prehod Metlika in za takojšnje priprave za začetek gradnje metliške obvoznice mejni prehod–Bočka, ki bo hkrati odsek južnega dela tretje razvojne osi.

Policija

Andrej Jurič, v. d. generalnega direktorja policije, je v odgovoru mestni skupnosti Metlika zapisal, da policija ob povečani gostoti prometa in zastojih na tem območju izvaja postopke za boljšo pretočnost prometa, ki je zaradi bližine mejnega prehoda s Hrvaško zmanjšana. Policija bo še naprej zagotavljala varen in nemoten potek cestnega prometa na tem območju glede na razpoložljive možnosti. Hkrati bo po usmeritvah ministra za notranje zadeve še bolj nadzirala tovorni promet na glavnih in regionalnih cestah, je napovedal Andrej Jurič.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se zavzema, kot je navedel v odzivu na metliški dopis, za rešitve, ki so v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Potrudil se bo, da jih bodo uresničili.

Vaša in naša stvar

Omejitev hitrosti pri naselju Bočka za zdaj ne bo, izhaja iz odgovora direkcije za infrastrukturo mestni skupnosti Metlika. »Glede na to, da na območju ni lokalnih posebnosti, kot so na primer prehod za pešce, avtobusno postajališče, bližina šole ipd., ter glede na razpršeno poselitev, vrsto, obremenitev in gostoto priključkov, kjer ni priključkov kategoriziranih cest, ugotavljamo, da omejitev hitrosti s prometno signalizacijo ni upravičena,« so sporočili iz direkcije. Ob tem še navajajo, da se v tem delu mesta na državno cesto priključuje več individualnih priključkov, ki so slabo pregledni in slabo zaznavni. Ko priključek na državno cesto ne izpolnjuje zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali je nevzdrževan, ga je potrebno ustrezno prometno tehnično prilagoditi. Stroške take preureditve priključka na državno cesto, vključno s postavitvijo prometne signalizacije, plača investitor priključka, v primeru priključevanja občinske ceste je to občina. Direkcija proučuje več možnosti za zahtevano zmanjšanje števila tovornjakov. O mogočih rešitvah se želi pogovarjati z Metliko na skupnem sestanku. Gradnjo želene metliške mestne obvoznice kot odseka južnega dela tretje razvojne osi po informaciji direkcije načrtujejo po letu 2024.

Glede na opisano si bo glavna mednarodna tranzitna prometnica še nekaj časa izposojala življenjski prostor strnjenega naselja Metlike. Nekaj dela pri tem se obeta občini, glavnino ga bodo morale opraviti ustanove države, ki je vsaj pred tremi izzivi. Slovenija želi ostati sredi evropskih prometnih tokov zaradi ohranjanja svojega gospodarstva, cestni tovorni promet pa bo vsaj še nekaj časa jedro tega prevažanja. Slovenija želi biti prijazna državljanom in okolju, kar pomeni manj prometa. Če pozna rešitev za prvo in drugo, ji ostane dokončna odločitev o tem, ali po denar za velike cestne gradnje pretežno na vzhod ali na zahod.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 28. januarja 2021

M. Luzar