Ljudje ob Kolpi: France Papež

22.3.2021 | 11:30

Ljudje ob Kolpi: France Papež
Ljudje ob Kolpi: France Papež
Ljudje ob Kolpi: France Papež

France Papež, pisatelj, pesnik, prevajalec
Rojen 20. marca 1924 v Kotu pri Semiču, umrl 1. maja 1996 v Buenos Airesu, Argentina

Podatkov o Francetovem šolanju nimamo (osnovna šola, gimnazija), znano pa je, da se je med vojno najprej pridružil partizanom, a je pozneje prebegnil k domobrancem.

Maja 1945 se umakne z begunci na Avstrijsko Koroško. Je eden redkih, ki ga angleži ne vrnejo v Jugoslavijo. Najprej je premeščen v italijansko begunsko taborišče Servigliano, nato v Senigallio, kjer dokonča gimnazijo in maturira. Leta 1948 emigrira v Argentino in najde službo v Buenos Airesu. Ob delu v upravi tekstilne tovarne konča tudi slikarsko šolo. Aktiven je pri kulturnem udejstvovanju slovenske diaspore v Argentini. Piše pesmi, drame, romane, prevaja iz angleščine, nemščine in francoščine in ureja glasilo Meddobja. Leta 1954 je ustanovni član Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu in je v njej aktiven do smrti.

Njegova dela:

-          pesniška zbirka Osnovno govorjenje, (Buenos Aires, 1957),

-          drama Gozd (Buenos Aires, 1969),

-          roman Zapisi iz zdomstva, (Buenos Aires, 1977, ponatis Ljubljana 1992),

-          uredil je Zbrano delo pesnika Franca Balantiča, (Buenos Aires, 1979),

-          skupaj s Tinetom Debeljakom izdata Antologijo zdomskega pesništva, (Buenos Aires, 1980)

-          pesniška zbirka Dva svetova (Buenos Aires, 1985),

-          drama Krst ob Srebrni reki, (Buenos Aires, 1995),

-          drama Svetinja, (Buenos Aires, 1995),

-          skupaj s souredniki Marijanom Eiletzom in Stankom Jerebičem je izdal Zbornik Slovenske kulturne akcije 1954-1994,

-          redno je objavljal v reviji Meddobja, ki jo je tudi urejal.

Njegov esej Popotovanja, ki je izšel v reviji Meddobja, je RTV Slovenija posnel za oddajo »Esej na radiu«. Bereta ga Maja Moll in Igor Velše.

Boris Grabrijan

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

22.3.2021Oceni vl 

Belokranjec, ki je živel plodno kulturno življenje na južni polobli. Škoda, ker nekako ni bilo pravega posluha po osamosvojitvi za spravo med ljudmi, ki so živeli v tistem groznem vojnem času in niti enemu ni bilo prizaneseno tako in drugače. Krivci pa so naši politiki, ki so uživali v revanšizmu, prejšnji socializem pa zajemali z globoko žlico. Dajmo si enkrat naliti čistega vina! (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava