Pri Ljudmili Bajc: Kuhinja je duša vsake hiše

17.1.2021 | 11:30

Bajčevi – Ljudmila, Grega, Andrej in Tevž

Tevž je Ljudmili pomagal pri oblikovanju žlinkrofov ...

... Grega pa je žlinkrofe skuhal.

Kuhinja je osnovna celica družine. Tako pravi Ljudmila Bajc, vodja Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči, ki svojo družino rada razvaja predvsem s pristnimi domačimi jedmi. »Skupno ognjišče je duša hiše, pa naj se to še tako 'pocukrano' sliši. Ne pravijo zastonj, da gre ljubezen skozi želodec,« smeje prida.

In v tej duši hiše ni sama. Tudi ob našem obisku na sobotno dopoldne ni bila. Sinova Grega, študent zadnjega letnika farmacije, in devetošolec Tevž sta ji pomagala pri pripravi jedi, ki jih je izbrala za nas in vas, soprog Andrej pa je bil še v službi. »Ker sem po rodu Mokronajzarka, bom pripravila mokronoške žlinkrofe, ker delam v Mirni Peči, ki slovi tudi po štrukljih, pa še mirnopeške štruklje,« je dejala Ljudmila, ki z družino sicer živi v Novem mestu.

A ker ni mogla iz svoje kože, je obe jedi priredila malo po svoje. Ampak res malo, sledila je originalnima receptoma (ta tudi objavljamo), le da je štrukljem dodala še peteršilj in jih spekla v pečici, oblite s smetano za kuhanje, ki ji je dodala še jajce in malo mleka, žlinkrofe pa je oblikovala nekoliko drugače in jih, namesto da bi jih spekla v pečici, skuhala v osoljenem kropu. Postregla jih je z gobovo omako, pripravila pa je še odlično kremno bučno juho.

PRISEGAJO NA DOMAČE

Bajčevi prisegajo na doma in lokalno pridelano hrano pa tudi na domače jedi. Na njihovem jedilniku se pogosto znajdejo prav štruklji; najraje imajo skutne in ajdove z orehi ali s proseno kašo, kuhane ali pečene pa tudi na juhi. Radi imajo jedi »na žlico«, kot sta jota in ješprenj, tudi sinova, za kar se je v preteklosti posebej trudila, pa kislo zelje in repo z žganci, za nedeljsko kosilo pa ne smeta manjkati goveja juha z rezanci in pražen krompir, tu so še potica, doma pečen kruh … Loti se tudi značilnih jedi drugih slovenskih pokrajin, na primer bobičev, to je tipična istrska mineštra iz fižola, krompirja, koruze in iz kakšnega prekajenega kosa mesa.

Za hišo imajo vrt, tako da dobršen del zelenjave pridelajo sami, med drugim so tudi buča hokaido, korenček in krompir. Vse, kar je potrebovala za bučno juho, je prišlo z njega. Vlaga kumare, papriko, paradižnikovo mezgo, ajvar in marmelade, slivova je poleg jagodne najboljša, doda. Z vrsto domačih dobrot – kislo zelje in repo, domač cviček, kis, ocvirki … – jih oskrbita tudi tašča Marija in tast Andrej, obišče pa tudi okoliške kmetije.

»Rada raziskujem in preizkušam recepte. Imam na metre kuharskih knjig, a med njimi ne boste našli tujih. Meni Jamie Oliver prav nič ne pomeni, obvezno pa bi morala vsaka gospodinja imeti kuharski knjigi sestre Vandeline in sestre Nikoline. Tako znaš skuhati vse, potem pa te jedi lahko le še malo posodobiš in nadgradiš,« je dejala Ljudmila.

Je pa res, da imam obdobja, ko imam za pripravo več časa, in obdobja, ko ga je manj, odkrito prizna, Grega pa v smehu pristavi: »Zdaj, ko je toliko časa preživela v muzeju, bolj hujšamo.« No, lačen ni bil nihče, saj tudi moški, torej večinski del družine, zna poskrbeti, da želodčki niso prazni.

»Ja, drži, da je bilo malo manj časa, a smo muzej morali postaviti na noge. In to nam je vsem skupaj v Mirni Peči tudi uspelo. Mislim, da je 20.000 obiskovalcev v dveh letih res lepa številka, poleg tega pa smo se odlično povezali z Mirnopečani, ki so muzej vzeli za svojega in je tako postal stičišče kulture pa tudi krajevnega dogajanja, saj se v njihove programe dejavno vključujejo domača društva, lokalni pridelovalci in občani,« je bila zadovoljna. Tudi to poletje, ko je mislila, da v muzeju zaradi obveznega nošenja mask ne bo veliko ljudi, je bila prijetno presenečena, da so med obiskovalci v primerjavi s prej prej prevladovali mlajši in družine, ki so počitnice preživljali na Dolenjskem in v Beli krajini, tako da je bil njihov muzej kljub koroni živ in dobro obiskan.

DRUŽINSKA SREČANJA IN ULIČNA FEŠTA

Posebni užitek ji je kuhati za družinska srečanja, ko se zbere okoli petnajst Bajcev. »Izkoristimo prav vse rojstne dneve in vse praznike, cerkvene in države, da se dobimo. Vsi moji fantje mi pomagajo pri pripravi. Jedilnik prilagodimo letnemu času. Tako imamo poleti na mizi več sveže zelenjave in meso z žara, za martinovo pa seveda tipično martinovo pojedino,« je opisala Ljudmila.

Ob koncu poletnih počitnic, navadno je to zadnja avgustovska sobota, pa se dobijo sosedje pred njihovo hišo in imajo malo medsosedskega in medgeneracijskega druženja. »Najprej na ulico prinesemo stole in pozorno prisluhnemo polurnemu programu naših otrok, potem pa na cesto damo še mize, vsaka gospodinja nekaj pripravi, prinesemo vsak svojo pijačo in se imamo zelo luštno. To je prava ulična fešta s kulturnim programom.«

Pečeni mirnopeški štruklji, kuhani mokronoški žlinkrofi z gobovo omako in bučna juha so bili odlični.

Mokronoški žlinkrofi

Sestavine:

Za testo: od 0,5 do 0,75 kg bele presejane moke, 3 jajca, 4 žlice smetane, sol, mlačna voda, maščoba za pekač, 1 jajce za premaz.

Za nadev: 1 liter mleka, 25 dag kaše, pol litra pregrete smetane.

Naredimo testo, ki ga dobro pregnetemo in damo počivat za 20 minut. Nato ga razvaljamo kot za rezance, narežemo na kvadratke (8 x 8 cm) in namažemo z nadevom. Za nadev kašo zakuhamo na mleku, napol ohlajeni pa dodamo smetano. Zunanja dela nadevanega testa prepognemo in naredimo podobno kot žemlje. Zunanje robove namažemo z raztopljenim jajcem. Če je nadev preredek, ga zgostimo z drobtinami. Žlinkrofe zložimo v namaščen pekač, prelijemo z raztepenimi jajci in malo smetane ter damo v pečico pri 200 stopinj Celzija. Med pečenjem posipamo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo kot samostojno jed, lahko pa je tudi kot jušni vložek ali štrukelj.

Mirnopeški štrukelj

Sestavine:

Vlečeno testo: 50 dag moke, eno jajce, ena žlica olja, ščepec soli

Nadev: osem jajc (naredimo cvrtje), 1,5 skodelice pregrete smetane, ena skodelica ocvirkov, malo soli, drobtine.

Moko presejemo v skledo. Sredi moke naredimo jamico, dodamo olje in ščepec soli. Sestavine na sredi gladko zmešamo, potem pa postopoma dodajamo mlačno vodo. Mesimo z roba proti sredini, tako da je testo na sredini vedno gladko; nazadnje vse skupaj pregnetemo v gladko in prožno testo. Testo oblikujemo v hlebček, ga premažemo z oljem in pustimo počivati vsaj 30 minut.

Spočito testo razvlečemo ali razvaljamo in ga posujemo z drobtinicami, namažemo pregreto smetano, potresemo cvrtje in ocvirke. Testo nato zvijemo v štrukelj, zavijemo v živilsko folijo in ga skuhamo, lahko pa tudi spečemo.

Bučna juha

Sestavine: buča hokaido, 2 korenčka, 2 krompirja, dve žlici masla, sol, poper, 1 dl smetane za kuhanje ali sladke smetane.

Za serviranje: bučno olje in bučna semena

Na maslu prepražimo na koščke narezano zelenjavo in zalijemo z vodo. Vre naj dobrih 15 ali 20 minut. Vse skupaj zmiksamo z vodo vred do gladkega in dodamo smetano. Malo še pregrejemo. Na krožniku dodamo brizg bučnega olja in bučna semena.

Prispevek je bil objavljen oktobrski Živi, redni mesečni prilogi Dolensjkega lista.

Besedilo in fotografije: Mojca Žnidaršič