DL: Z učinkovito atrakcijo je umiril prehitre voznike

30.11.2020 | 13:20

V prostem času rad obnavlja starodobnike. Tega hrošča je našel v grmovju pred Ribnico in ga spravil na cesto. Z njim je šel lani na otok Krk.

Mitja Šiler je pred leti polovico fička namenoma postavil ob steno stare hiše, da bi opozoril voznike, naj ne divjajo po cesti skozi naselje.

Kamni Potok je majhno naselje le nekaj kilometrov od Trebnjega, ki ga železnica in reka Temenica delita na dva dela. Tu se je pred več kot poldrugim stoletjem rodil priznani fizik Ignac Klemenčič, ki je raziskoval področje elektrike in magnetizma. A mnogi kraj danes poznajo predvsem po fičku, ki je prislonjen ob steno hiše.

Nekateri avtomobili še čakajo, da se jih loti prenavljati.

Od daleč je vse skupaj videti, kot da je nekdo izgubil oblast nad vozilom in treščil v hišo. A če stopimo bližje, ugotovimo, da ni šlo za nesrečo. Polovico fička je tja pred osmimi leti namenoma postavil domačin Mitja Šiler, ki je s svojo domiselno instalacijo nekako skušal umiriti promet. »Skozi Kamni Potok pelje ravna in pregledna cesta. Nekateri tu radi stopijo na plin in divjajo, kar mi seveda ni všeč. Ko sem polovico fička nastavil ob steno stare hiše, se je promet umiril, tudi policije in radarjev je zdaj tukaj manj kot v preteklih letih,« zadovoljno ugotavlja Mitja, ki je sicer že razmišljal, da bi ga odstranil, a se je na prigovarjanje vaščanov odločil, da ga kar pusti. Fičko v steni je namreč v teh letih postal lokalna zanimivost.

Navdušen nad starodobniki

Z Mitjo smo se dobili pri njem doma. Prišli smo nekoliko pred dogovorjeno uro, Mitja pa je le nekaj minut zatem prihrumel s svojim hroščem, letnik 1965. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da je velik ljubitelj starodobnikov. A ni bilo vedno tako. »Pred leti sem se navduševal predvsem nad modernimi avtomobili in motorji. Če bi me kdo takrat vprašal, ali bi imel oldtimerja, bi mu hitro in brez pomisleka odvrnil, da ni šans. Pred približno desetimi leti pa so me kar naenkrat začeli zanimati. Najprej sem kupil stoenko, jo obnovil in nekaj časa vozil ter nato prodal v Kranj. Hotel sem namreč fička, vendar je bil zame predrag,« pravi Mitja. Na dvorišču pred hišo opazimo še kar nekaj starodobnikov, nekateri so še dobro ohranjeni, spet drugi so potrebni temeljite prenove. In ravno nad tem se Mitja navdušuje. »Rad jih popravljam in spravim v vozno stanje. Naprej preverim motor, zamenjam svečke, prečistim rezervoar. Ko avto vžge, poskrbim za zavore, potem iščem druge dele, če je potrebno,« nam pove. Pričakovali bi, da je izučen avtomehanik, a je po poklicu šofer v trebanjskem Remu.

Starodobnike največkrat najde na spletu, občasno pa se zapelje tudi v kakšno vas in povpraša, ali ima kdo kakšen star avtomobil, ki mu je le v napoto in bi se ga rad znebil. Če je avto pri hiši že več desetletij, se po njegovih besedah običajno lastnik kar težko loči od njega, a ko mu pove, da ga bo prenovil, jih lažje prepriča. Tako je pred leti našel tudi hrošča, s katerim se zdaj ponosno vozi okoli. »Šestnajst let je stal v grmovju pred Ribnico. Zadaj na polici so rasle jagode. Zato mi je bil še večji izziv, da ga spravim na cesto. Ko sem menjal kable pri akumulatorju, sem le nekaj centimetrov stran opazil kačo. V trenutku sem bil zunaj avtomobila. Kača je potrebovala kar nekaj časa, da je zapustila skrivališče,« eno od zanimivih prigod pri popravljanju starodobnikov opiše 34-letni Mitja. »Pred leti sem to počel zaradi veselja, zdaj pa je to že bolezen,« še v smehu doma. Včasih namreč tudi pozno ponoči razmišlja, kako bi zamenjal kakšen del.

Gasilni aparat ni odveč

S svojim hroščem se rad opravi na daljšo vožnjo. Ponosno pove, da je bil lani z njim na otoku Krku. »Brez problema je šlo. Včasih se je z njim na morje peljala cela družina, pa še vso prtljago so naložili v prtljažnik. Danes so tudi karavani premajhni,« pripomni. Je član dveh društev – VW klub Dolenjske in Bele krajine ter Oldtimer kluba Sevnica Leteči Dolenjci, Tržišče. »Izmenjujemo si izkušnje in pomagamo drug drugemu. Predvsem pa na cesti, ko gremo kam na izlet, ne divjamo in ne tekmujemo, gre za druženje.«

Na posebnih letnih druženjih delijo tudi priznanja za najboljšo predelavo, najglasnejši avto, najstarejši letnik in drugo. Njegov hrošč je enkrat že prejel nagrado za najglasnejši avto. Na vprašanje, kako je z varnostjo vožnje v starodobniku, odgovarja, da je, če se lepo pelješ, vsak avto varen. »Vendar ni odveč, če imaš v avtomobilu tudi gasilni aparat, kajti pri starodobnikih nikoli ne veš,« še doda z nasmeškom na obrazu.

Članek je bil objavljen v 36.številki Dolenjskega lista, 3.septembra 2020.

Besedilo in fotografije: R. N.