DL: Alojz Puhan prejel zlati grb občine

24.10.2020 | 13:00

Alojz Puhan

Alojz Puhan

Vse življenje je povezan z Dolenjskimi Toplicami, saj se že pol stoletja aktivno vključuje v razvoj prej krajevne skupnosti zdaj pa občine. Tisti, ki Alojza Puhana nekoliko bolje poznajo, povedo, da nikogar ne izključuje in da zna prisluhniti vsakomur, zato uživa ugled med občani in tudi širše. Pred dnevi je ob praznovanju občinskega praznika prejel zlati grb, najvišje priznanje v Občini Dolenjske Toplice.

Priznava, da ga je priznanje presenetilo, saj do zadnjega trenutka ni vedel, da so ga predlagali. Morda so se predlagatelji, to je Občinska organizacija ZB NOB Dolenjske Toplice, bali, da bi ga odklonil, saj nikoli ni veljal za človeka, ki bi se gnal za kakšna priznanja. Vedno si je prizadeval za napredek, razvoj in dobrobit občanov na podlagi sodelovanja in dogovora. Kot pravi, lepa beseda vedno lepo mesto najde. »Seveda sem ponosen, da so opazili moja prizadevanja, vendar to priznanje ni samo moje, temveč so zanj zaslužni vsi, ki so mi v vseh teh letih pomagali in podprli moje ideje,« poudarja Puhan.

Najprej je bil dejaven v vaškem odboru Podturn, ki ni imel nobene povezave s politiko. Zavzemali so se predvsem za odpravljanje najbolj perečih težav vaščanov. Pozneje se je vključil v tedanjo krajevno skupnost Dolenjske Toplice, ki je bila del velike novomeške občine. S svojim delom se je izkazal in pridobil zaupanje ljudi, ki so ga leta 1982 izvolili za predsednika KS. »Takrat smo s samoprispevki občanov veliko naredili. V veliki meri so ljudje delali prostovoljno. Če je bilo treba neko ulico ali cesto asfaltirati, so domačini pogosto za zemeljska dela poskrbeli sami. Danes tega ni več, večina le čaka, da se jim do praga pripelje vsa infrastruktura,« pravi naš sogovornik, ki ima precej zaslug, da so leta 1998 postali samostojna občina. S pomočjo še nekaterih je leta 1998 napisal utemeljitev za ustanovitev občine Dolenjske Toplice, ki jo ima shranjeno doma. Da stopijo na samostojno pot, je bila po njegovem mnenju prava odločitev za nadaljnji razvoj kraja in njegove okolice. Na prvih volitvah se je potegoval za župana, a ga je v drugem krogu premagal današnji župan Franc Vovk. Vseeno je bil izvoljen v občinski svet in v vseh teh letih le en mandat ni bil svetnik.

Njegova poklicna pot je bila povezana z gozdovi. Že njegov oče, ki je bil po rodu Prekmurec in ga je službena pot po vojni zanesla na Dolenjsko, je bil gozdar. Verjetno je tudi to pripomoglo, da se je po končani osnovni šoli vpisal na srednjo gozdarsko šolo v Postojni. V službi je bil najprej revirni gozdar, ko je šel Janez Šebenik v pokoj, pa je leta 1990 prevzel vodenje PE Črmošnjice GG Novo mesto. »Vodil sem območje Črmošnjic in Črnomlja, torej od Starih žag do Kolpe. Te gozdove sem poznal kot lasten žep,« pove Puhan, ki se je pred petimi leti upokojil, a še vedno zelo rad zaide na sprehod v gozd.

Mnogi ga poznajo predvsem kot dolgoletnega predsednika podturnških gasilcev. Takoj po končani srednji šoli se je včlanil v društvo, na čelu katerega je zdaj že od leta 2008, skupno pa je to že njegov šesti mandat. Pod njegovim vodstvom se je društvo še bolj razvilo. Dogradili in prenovili so gasilski dom, uredili okolico, nabavili nova gasilska vozila, ponosni pa so tudi na Florjan bar, menda edini lokal v Sloveniji, ki je v lasti gasilcev. Društvo je lani praznovalo 90-letnico delovanja, Puhan pa je zelo ponosen na vse člane in podpornike, ki vedno, ko je treba, znajo stopiti skupaj. Čez tri leta, ko se mu bo iztekel mandat, se ne namerava potegovati za novega, temveč bo vodenje društva prepustiti mlajšim. Če bodo potrebovali njegovo pomoč, pa jim bo z veseljem priskočil na pomoč.

Poleg tega je tudi član športnega in turističnega društva Dolenjske Toplice, za predsednika so ga snubili tamkajšnji vinogradniki in upokojenci. Ker se vedno povsem posveti delu, ki ga opravlja, bi bilo to zanj preveč, vseeno pa so ga že pred leti prepričali, da vodi Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč na Rogu. »Pripravljen sem pomagati in seveda bom še naprej član društev, ne bom jim obrnil hrbta, a s funkcijami bi rad zaključil,« iskreno pove Puhan, ki je januarja praznoval 70 let.

Ko ima čas, se rad odpravi v vinograd, v katerem ima posajenih 450 trt. Z ženo Faniko uživata v tretjem življenjskem obdobju in se rada podata na kakšen izlet. Največ pa mu pomenijo trenutki, ko se pri njih doma v Podturnu zbere vsa družina. Posebno energijo mu vlivajo tudi dve vnukinji in vnuk, na katere, če je treba, zelo rad popazi.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 13. avgusta 2020.

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava