DL: Ščurki 'napadli' naselje Pod Trško goro; kako se rešiti hude nadloge?

3.10.2020 | 18:50

Skupnost naselja Pod Trško goro opozarja na težave s ščurki. Teh škodljivcev bi se radi čim prej rešili. Pojavljata se dve vrsti ščurkov: črni oziroma orientalski in rjavi oziroma nemški. (Ilustrativna fotografija, fotomontaža: L. M.)

Črni ščurek

Rjavi ščurek

Ščurki pridejo iz kanalizacijskega omrežja. (Foto: L. M.)

Gregor Klemenčič (foto: L. M.)

Pazi na odpadke!

Stanovalci naselja Pod Trško Goro v novomeški občini že od zgodnje pomladi opažajo hudo nadlogo – ščurke, ki prihajajo po javnem kanalizacijskem omrežju. Kljub posredovanjem pristojnih ustanov in služb težave v nekaj mesecih niso rešili, menda je celo vse več krajanov zadnje čase ščurke, velike tudi do tri centimetre, opazilo že v kletnih prostorih, v hiše ponoči plezajo tudi po fasadi. Slišati pa je celo, da so še drugje po mestu.

Teh žuželk, ki so menda najbolj razširjene na svetu – poznamo jih več kot 2500 vrst – in so kot prenašalci virusov in bakterij nevarni za zdravje ljudi, se želijo v naselju Pod Trško goro čim prej za vedno znebiti, zato pričakujejo pomoč: novomeške občine, Krajevne skupnosti Ločna Mačkovec, Komunale Novo mesto, NIJZ, VURS idr. Povezali so se v skupnost, da se še kaj ukrene, saj z dosedanjo pomočjo niso najbolj zadovoljni.

Kot pravi ena od stanovalk prizadetega naselja (nihče ne želi biti javno imenovan), je prvega črnega ščurka opazila že marca, še pred epidemijo koronavirusne bolezni. Nato jih je bilo vse več in opazili so jih tudi mnogi drugi. »A najprej je vsak tiho, nikomur ne pove, saj se ščurke večinoma povezuje z umazanijo. Loti se temeljitega čiščenja stanovanja, še bolj kot sicer skrbi za higieno, a ko je ščurkov vse več, se oglasi. In vidi, da ni edini,« pravi Novomeščanka.

Opazili so jih na celotnem območju naselja Pod Trško goro. Po kanalizacijskih ceveh in sifonih pridejo v kletne prostore, kopalnice in kuhinje. Zadržujejo se tudi v drvarnicah, pod omarami, pod koriti in na drugih temnih in vlažnih predelih. Ker imajo v naselju mešani kanalizacijski sistem, so ščurke našli tako v individualni fekalni kot meteorni kanalizaciji. Ščurke – šlo naj bi za dve vrsti: temnejšega orientalskega ter rjavega oziroma nemškega – so opazili v večernem času, saj se podnevi oziroma ob svetlobi poskrijejo.

Kot pravijo prizadeti krajani, problem ščurkov ni problem posameznika, ampak širše skupnosti. Gotovo jih imajo še v marsikateri hiši, pa tega sploh še niso opazili. Najbolj jih skrbi za zdravje, saj so nevarni.

S ČIM SE HRANIJO

Ščurki se pojavljajo vseskozi, bolj ali manj pogosto. Zlasti poletje je ugoden čas za njihov razvoj. Dokler gre le za posamezne primerke, ki jih je poleti opaziti v okolici stavb, odtokov, vrtov, kanalizacij in javnih toaletnih prostorih, še ne predstavljajo grožnje za javno zdravje. Ko pa se njihovo število močno poveča, je ogrožena higiena in se jih je potrebno čim prej znebiti.

V Sloveniji je najpogostejši rjavi ali nemški ščurek, ravno tako se pojavljajo ameriški ter črni ali orientalski ščurki. Povprečno živijo 18 mesecev, samica pa samo v enem letu lahko izleže tudi do 35 tisoč jajčec. Veliki so od nekaj milimetrov do več centimetrov.

Kot pove Maja Kostanjšek z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, so ščurki eni najodpornejših škodljivcev (tudi na strupe) in zato predstavljajo velik izziv. Toplota in vlaga, možnosti za veliko skrivališč in obilica hrane lahko ščurke privabljajo. Ščurki živijo v skupinah. Najdemo jih predvsem v kuhinjah, v proizvodnji hrane, kletnih prostorih, skladiščih, kanalizacijskih sistemih. Najbolj dejavni so ponoči, dneve pa preživijo skrivajoč se v razpokah in odprtinah v stenah, okvirjih vrat, v pohištvu, v elektronskih aparatih in drugje. Najraje jedo škrobna in sladka živila, prebavljajo pa tudi celulozo.

PRENAŠAJO BOLEZNI

Škodo povzročajo predvsem s kontaminacijo hrane z značilnim vonjem in ne toliko s tem, da jo pojedo. Poleg tega prenašajo tudi več patogenih virusov in bakterij, ki povzročajo tuberkulozo, kolero, gobavost, grižo, tifus ipd.

»Črni in rjavi ščurek, ki sta pri nas najpogostejša, še nista dokazana kot rezervoar ali kot biološka vektorja pri prenosu kužnih bolezni, sta pa lahko glede na način življenja mehanična vektorja za prenos povzročiteljev bolezni. Tako lahko ščurki prenašajo bakterije kot so salmonela in E. Coli,« pravi Kostanjškova.

Ščurki pridejo v naš dom bodisi iz bližnjih stanovanj bodisi iz kanalizacijskega omrežja. Lahko jih v dom po nesreči zanesemo tudi sami s kupljenim blagom iz trgovin, kot sta krompir in čebula v pletenih vrečah. Pri vnosu rabljenega pohištva v bivališče pa moramo biti pozorni tudi na druge škodljivce, kot so bolhe in stenice.

Ščurkov se moramo znebiti, pravijo stanovalci v naselju Pod Trško goro, kjer se je po sestanku konec maja z veterinarsko službo začelo premikati.

KOMUNALA TAKOJ NA DELO

Kot pravi direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič, so se takoj odzvali in preverili situacijo na terenu. Kontrole so izvajali tako dopoldne kot v večernih urah. Pooblaščen izvajalec dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije podjetje Veterina, d. o. o., je ugotovil, da gre za orientalskega ščurka. Po zagotovilih direktorja komunale je pogodbenik dezinsekcijo opravil 2. junija in 1. julija, naslednja je predvidena prav zdaj, v prvih avgustovskih dneh. Postopek bodo ponavljali.

Da bi bili res učinkoviti pri reševanju te problematike, so o vsem opravljenem in o nadaljnjih postopkih naročili strokovno mnenje doc. dr. Štefana Pintariča, dr. vet. med., na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. »Ugotavlja, da smo do sedaj postopali pravilno in naj s tem postopkom nadaljujemo, dokler se populacija ščurkov ustrezno ne zmanjša. Postopek bo očitno dolgotrajen,« pravi Klemenčič. Zaplinjanja naj ne bi bila dobra rešitev, saj je kanalizacija na tem območju dotrajana. Na kanalskem sistemu, starem skoraj petdeset let, je preveč poškodb. Zatesnitev ni močna.

CELOSTEN PRISTOP

Po dezinsekciji je bilo stanje nekaj časa boljše, a le nekaj dni, pravijo v skupnosti stanovalcev naselja Pod Trško goro. Tudi vročina ni dobro vplivala. Bojijo se, da je poleg kanalizacije problem še preostala komunalna infrastruktura (cestna, meteorna kanalizacija, plin, telekomunikacija), kjer pa se dezinsekcije še ni izvajalo. Zato bodo o tem obvestili preostale upravljavce, saj se je treba težave lotiti celostno.

Kot pravi krajanka, ne pomagajo niti močne padavine ali nalivi. Očitno voda ščurke le potisne v zavetje, saj kmalu pridejo spet ven. Sama je za vestno čiščenje in razkuževanje hiše od nešteto metel do razkužil in strupov v vsem tem času potrošila kar nekaj evrov, saj vsi ti pripomočki niso poceni. A ko bi bil vsaj kak učinek!

»Res ne želimo, da vse skupaj ostane le pri izmenjavi elektronske pošte in izgovarjanju ene službe na drugo. Pojav ščurkov je morda celo bolj množičen, kot si mislimo,« pravi sogovornica in pove, da je slišati, da se ščurki v novomeški občini pojavljajo še marsikje: v vrtcu v bližini njihovega naselja, pa v zdravstvenem domu itd.

ŠE DRUGJE V MESTU

Direktor novomeške komunale Klemenčič pove, da se s problemom ščurkov na območju osmih občin, kjer njihova komunala opravlja javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, srečujejo zelo redko. Večkrat so to glodavci, pa še to redko.

Kostanjškova iz nacionalnega laboratorija doda, da so ščurki na Dolenjskem redko prisotni, »a se njihova populacija širi, predvsem preko kanalizacijskega omrežja. Najbolj izrazito je to v Novem mestu, saj so že prisotni v delih omrežja naselja Mačkovec ter centra mesta na Glavnem trgu in Novem trgu. V drugih občinah obsežnejših pojavov ne sledimo, razen občasno v stanovanjskih objektih. V preteklosti so bila močno infestirana tudi romska naselja v občini Novo mesto in Šentjernej.«

Poudarja pomen preventivnih ukrepov, kot sta dobra in dosledna higiena ter dobro tehnično vzdrževanje doma. S tem lahko tudi sami prispevamo k zatiranju ščurkov.

»Če smo dovolj pozorni, lahko med rednim čiščenjem hitro opazimo sledi ščurkov. S tesnjenjem odprtin (špranj) v stenah, talnih letvah, okvirjev od vrat in oken, razpokane keramike, inštalacijskih stenskih prebojev (na primer vodovod, odtoki) lahko otežimo naselitev ščurkom. Omare s hrano naj bodo čiste, hrana pa naj se skladišči v neprodušni embalaži. Koši za smeti naj imajo neprodušen pokrov, smeti odnašamo dnevno. Ne pozabimo na mokro čiščenje košev, ko je to potrebno. V kleteh oziroma delih hiše pod zemljo moramo biti pozorni na vlago in mirujočo vodo,« svetuje.

SMETI V SMETNJAK!

»Uporabniki javnega kanalizacijskega omrežja so kanalizacijo zamenjali za smetnjak. Zaradi vnosa hrane v kanalizacijske cevi je to idealno okolje za razvoj glodavcev in insektov. Ne mečimo hrane oziroma smeti v kanalizacijo, na primer v straniščno školjko. S tem bomo tako glodavcem kot insektom onemogočili pogoje za njihovo razmnoževanje,« svetuje Klemenčič in poudarja, da je odgovorno obnašanje nujno, ker se sicer situacija lahko kaj hitro spremeni na slabše.

Podobno krajanom v posebnem obvestilu svetuje tudi Katja Petkovič, predsednica KS Ločna Mačkovec (sem sodi omenjeno naselje). Obenem pravi, naj ponoči, če se da po 23. uri, ko se vse umiri in je dlje časa temno, brez naglih in glasnih gibov, najbolje z baterijsko svetilko, preverijo tla v prostorih kletne etaže, še zlati tam, kjer so odtočni sifoni oziroma jaški, sifoni tušev oziroma lijakov. Pregled je treba ponoviti na nekaj dni. Če opazijo ščurke, naj njihovo število, barvo in lokacijo naselja (hišno številko), lahko pa tudi sliko, sporočijo na ksl.mackovec@gmail.com.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 6. avgusta 2020

Lidija Markelj