DL: Gorjanska Toskana Jarkovičev

20.9.2020 | 19:00

Pri Jarkovičevih na Dolšcah, pod obronki Gorjancev, lepo uspeva sivka – Elika in njena 82-letna mama vsako leto požanjeta približno deset arov veliko polje sivke – Kopalne soli in mila za dušo, eterična olja pa tudi za trg

V gorjanski vasici Dolšce mimoidočemu pogled nehote zaide na deset arov veliko polje. Na njem se razprostira približno tisoč sadik sivke Jarkovičevih, in oko se zlahka spočije ob pogledu na ta košček gorjanske Toskane, kot nekateri imenujejo ta predel planine nad Kostanjevico in njenimi vasmi. Kaj šele če kdo zavije k domačiji Jarkovičevih, kjer so vedno gostoljubni do morebitnih obiskovalcev in si nekdo vzame čas, tako kot si ga je za nas Mihaela Jarkovič, ki jo domači kličejo Elika. Sicer je zaposlena kot vzgojiteljica v kostanjeviškem vrtcu.

S sivko se ukvarja že peto, šesto leto. »To je bilo povsem ljubiteljsko, bolj ideja, ker mi je sivka všeč in smo jo hoteli imeti le malo za sebe. Očitno imam tako roko in sem naredila še potaknjence, jih posadila, in sivka se je lepo prijela in se razbohotila. Čeprav nisem nikoli verjela, da lahko tukaj, na tej nadmorski višini, sivka sploh raste. Potem pa sem spoznala neko gospo, ki ima nasad sivke tudi v Halozah. In ko sem videla, kje ima nasad, sem si rekla, da bo sivka rasla tudi na Gorjancih. Sivko si namreč predstavljamo bolj kot obmorsko rastlino,« pripoveduje Elika.

»Imamo štiri sorte, poleg križancev še hvarsko, ki je zelo dišeča in jo imamo za dišavne blazinice. Prevladuje pa jedilna, pravijo ji tudi prava sivka. Ta je bolj tržna, barve skoraj ne spremeni. Lepi, tudi suhi šopki se dajo narediti iz nje in je bolj obvladljiva, nizke rasti. Za odganjanje moljev je bolj primerna hvarska sivka,« nas v zanosu poduči Elika, saj ko sta s priletno, a še vedno zelo čilo mamo med sivko, občutita prijetno pozitivno energijo in ljubezen do tega prelestnega polja. Zato to zanju ni predvsem delo, temveč sprostitev pred domačijo pod obronki Gorjancev.

Pomaga ji tudi mož Toni, a še najbolj, kot že rečeno, na pomoč priskoči njena mama, čeprav je že v 82. letu. Skupaj požanjeta sivko, približno po mesecu dni, odvisno od vremena. Največ je skuhata in predelata v eterična olja in hidrolat, ki je stranski proizvod, kar Jarkovičevi tudi tržijo, če temu lahko rečemo trženje, saj veliko sivke in izdelkov iz nje podarijo, predvsem prijateljem in znancem, veliko ljudi pa se oglasi kar pri njih doma. Trg je pravzaprav samo ožja Dolenjska. Za sebe, za dušo pa izdelajo kopalne soli in mila.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 23. julija 2020

P. P.