DL: Naša kulturna dediščina: Tubul – lončena votla opeka

19.9.2020 | 14:30

Med izdelki iz žgane gline v antičnem obdobju prevladuje lončeno posodje ter različne vrste gradbenega materiala. V Rimski državi so votlo opeko – tubule uporabljali za pretok toplega zraka pri hipokavstih – antični centralni kurjavi. Večina podeželskega prebivalstva je živela v lesenih stavbah, le objekti v mestih in večja podeželska posestva, vile rustike, pa so bili zgrajeni iz kamenja z uporabo apnene malte ter pokriti s strešno opeko. Osrednji in najpomembnejši bivalni prostori so bili ogrevani s centralno kurjavo, ki je obsegala gretje tal in sten. Kurišče se je praviloma nahajalo na zunanji strani, topel zrak pa je tekel med stebrički pod tlakom ogrevanega prostora in se dvigal po votlih opekah, s katerimi so bile na notranji strani obložene stene. Votla opeka je poleg vzdolžnega pretoka zraka omogočala tudi prečni pretok, saj je imela odprtine tudi ob straneh. Za boljši oprijem ometa je bila votla opeka na zunanji strani narebrena. Hipokavst se na Slovenskem pojavi že v prvem stoletju in ostane v uporabi vse do zatona antike in do časa preseljevanja ljudstev v šestem in sedmem stoletju.

Tubul velikosti 28 x 17 x 10 centimetrov, ki ga predstavljamo tokrat, je bil najden v vili rustiki v Zloganju pri Škocjanu, hrani ga Dolenjski muzej in sodi v četrto stoletje.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 9. julija 2020

Borut Križ, Dolenjski muzej Novo mesto