DL: Speča lepotica - Grad bo močno povezan z glasbo in zvokom

31.8.2020 | 14:30

Obnovljeni grajski zidovi in dvorišče

Mirnski grad velja za enega lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem.

Nova lastnica mirnskega gradu Tatiana Rodriguez Anderson (foto: njen Instagramov
profil)

Dr. Marko Marin je obnovi gradu posvetil pol stoletja svojega življenja, dela in ogromno denarja. (Foto: Pavel Perc)

Marija Kerševan je tako predala ključe gradu.

Kot se spodobi, so vsi vpleteni v prodajo gradu tudi nazdravili.

Kailash Kokopelli je pokazal, s čim se ukvarja.

Po predaji ključev je Kailash Kokopelli tudi vstopil v grajske prostore.

Mirnski grad bo znova odprl vrata za obiskovalce.

Kot smo poročali že v prejšnji številki Dolenjskega lista, je grad na Mirni, ki velja za enega lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem, dobil novega lastnika. Kupila ga je Mehičanka Tatiana Rodriguez Anderson, ki ima, kot smo izvedeli, tudi ameriško državljanstvo, vendar je v nedeljo na primopredaji ključev ni bilo.

V njenem imenu jih je prevzel Kailash Kokopelli, umetnik in glasbeni producent, ki igra na mnoge inštrumente in izvaja zvočne terapije. Zdravilne učinke zvoka raziskuje že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja, preden je odkril mirnski grad, je 12 let živel in delal na Švedskem, je povedal. Po svetu je iskal primeren prostor, kjer bi lahko nadaljeval svojo dejavnost, in pot ga je zanesla v Slovenijo, nad katero je bil zaradi neokrnjene in zelene narave ter gostoljubja ljudi takoj očaran.

NADALJEVANJE OBNOVE

»Iskal sem prostor, kjer bi potekale izobraževalne, raziskovalne in ostale dejavnosti na področju zdravljenja z zvokom. Na čudežen način sem našel ta grad. Nimam denarja, da bi ga kupil, sledil pa sem notranjemu klicu, intuiciji,« je dejal Kokopelli, ki se še dobro spominja dne, ko je pred dobrim letom prvič prestopil grajska vrata. »Takrat je bila polna luna in začutil sem, da je prav, da smo prišli na ogled. Prepričan sem, da je mene in ostale, ki so bili z mano, ta prostor nekako poklical, da nadaljujemo delo dr. Marka Marina, ki je imel vizijo, da bi bil grad kulturno in umetniško središče, in to je tudi naša vizija poleg skrbi za dobro počutje in izvajanje zvočnih terapij. V prihodnjih letih bomo vzpostavili šolski, izobraževalni, raziskovalni in terapevstki center,« je pripovedoval Kokopelli. Obljublja nadaljnjo obnovo gradu in pri tem upa na sodelovanje in pomoč lokalne skupnosti pri prijavi na morebitne evropske ali državne razpise. »S skupnimi močmi in v prizadevanju za dobro vseh verjamem, da nam bo uspelo,« je prepričan Kokopelli, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je mirnski grad dobil novega lastnika.

Ključe sta mu predala nekdanja lastnika Marija in Sergej Kerševan, ki sta vesela, da se bo delo dr. Marka Marina nadaljevalo. Mirnski župan Dušan Skerbiš je ob tej priložnosti umetniku podaril zastavo z mirnskim grbom. Župan je vesel, da se je našel kupec, ki ima vizijo in program ter je pripravljen vložiti v grad. »Prepričan sem, da bo grad dobil še lepšo podobo. Danes je to zagotovo zgodovinski dan za Mirno,« je dejal Skerbiš, ki se še dobro spominja, kakšen je bil ta prostor pred več desetletji. »Tukaj so bile ruševine, kjer smo se kot otroci igrali. Skalovje je že začelo preraščati grmovje in robidovje. Ko je dr. Marko Marin začel svojo zgodbo oživljanja gradu, nismo verjeli, da se bo zgodila tako veličastna obnova. Po Sloveniji je vrsta gradov, ki so večinoma v slabem stanju. Le nekaterim se tako dobro godi kot temu na Mirni.«

DRUŠTVO SPEČA LEPOTICA

Mirnski grad je na osnovah nekdanjega halštatskega gradišča, najverjetneje je nastal proti koncu 11. stoletja, v pisnih virih je prvič omenjen leta 1165. Med drugo svetovno vojno so ga požgali, po vojni večkrat minirali in skoraj povsem porušili. V precej slabem stanju, v ruševinah, ga je leta 1962 v 99-letno uporabo dobil dr. Marko Marin, dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski akademiji za radio, film in televizijo, doma iz Gabrovke. Obnovi tega gradu je posvetil pol stoletja svojega življenja, dela in ogromno denarja. Če bi stene znale govoriti, bi povedale, da so hvaležne za to, kar je bilo vloženo v njihovo prenovo. V 90. letih prejšnjega stoletja je po t. i. Jazbinškovem zakonu postal tudi lastnik gradu, ki je kmalu dobil še eno ime – Speča lepotica.

Okoli dr. Marina se je zbrala velika skupina ljudi, predvsem domačinov, ki so gradu hoteli vdahniti življenje in ustanovili celo društvo Speča lepotica. Pravzaprav je vsa dolina skupaj z lastnikom dihala za dan, ko bi obnovljeni grad odprl svoja vrata. Najprej občina Trebnje, nato pa občina Mirna sta prek javnih razpisov namenjali denar za obnovo, zvrstilo se je precej dogodkov, na katerih so zbirali denar za obuditev Speče lepotice.

Ko je dr. Marin leta 2015 umrl, je Speča lepotica globoka zaspala, tudi istoimensko društvo je prenehalo delovati. Številni so mislili, da bo dr. Marin grad zapustil občini, a odločil se je drugače in lastnica je postala njegova polsestra, ki ga je prodajala prek nepremičninske agencije.

VELIKO ZANIMANJA ZA NAKUP

Šlo je pravzaprav za sodelovanje dveh agencij, in sicer družbe Remax in Novi list. »Grad smo od prodajalcev dobili pred približno letom in dvema mesecema. Zelo skeptična sem bila do prodaje, ampak vsa naša ekipa je veliko delala, povezali smo se z ostalimi agencijami. Uspelo nam je skupaj z agencijo Novi list, ki je našla kupca,« je pojasnila Darja Šonc Kučič, vodja Remax pisarne v Novem mestu. Dodala je, da je bilo zanimanja za nakup gradu kar precej. »Včasih kakšno stanovanjsko hišo dlje prodajamo. Zelo smo veseli te prodaje in upamo, da je šel grad v prave roke,« je še dejala Šonc Kučičeva. Po njenih besedah je to eden redkih, če ne celo edini grad, ki se je prodal v zadnjem obdobju. Večina jih je namreč v državni lasti, ta pa je bil v zasebni.

POSEBNA ENERGIJA

»Ta grad je pomemben za lokalno skupnost. Iskali smo nekoga z resnimi nameni, ki bi Spečo lepotico prebudil. Bilo je veliko zanimanja, gledali pa smo tudi na to, da je imel potencialni kupec zgodbo in vizijo za nadaljnji razvoj,« je povedala Janja Mikuž iz nepremičninske agencije Novi list. Njena kolegica Barbara Hočevar je dodala, da so s Kailashem Kokopellijem, ki se je obrnil nanje, najprej gledali druge nepremičnine po Sloveniji, a potem je opazil ponudbo za mirnski grad. Skupaj so si ogledali posestvo, in kot pravi Hočevarjeva, je takrat tudi preizkusil akustičnost prostorov ter energijske točke. »Potem je šel po svetu iskat primernega investitorja. Pred meseci je na ogled prišla tudi lastnica, in ko je sprejela odločitev, da ga bo kupila, je bilo nekaj zelo posebnega. Spomnim se, vreme se je štirikrat spremenilo. Ko smo se peljali do gradu, je ponekod padala toča, ko smo odprli vrata, je posijalo sonce, potem je začelo grmeti, ko smo zapuščali posestvo in ko sva se s sodelavko vračali v Ljubljano, je ponekod snežilo. Če do takrat nisem verjela v neko posebno energijo, danes zagotovo verjamem,« je z nasmehom na obrazu povedala Mikuževa.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 24. junija 2020

Besedilo in fotografije: Rok Nose