DL: Repovževi - Najtežje je dobiti potrditev v lokalnem okolju

29.8.2020 | 16:00

Anže, Urška, Meta, Grega in Sabina Repovž (foto: P. Perc)

V nov Michelinov vodnik je Slovenija zakoračila z veliki koraki, saj so si njeni chefi prislužili kar sedem zvezdic. Razveseljivo pa je tudi, da se je kar devet restavracij in gostiln uvrstilo v kategorijo Bib Gourmand, med njimi Gostilna Repovž iz Šentjanža na Dolenjskem. Ta oznaka pomeni odlično razmerje med kakovostjo in ceno in kaže potencial za pridobitev zvezdice.

Gostilna, katere korenine segajo 300 let nazaj, pisni viri pa bolj zanesljivo datirajo njene začetke v osemdeseta leta 19. stoletja, je organsko rasla s krajem, ki ga je Janez Evangelist Krek poimenoval pušeljc Dolenjske in ga, vsaj v zadnjem desetletju ali dveh, odločno prerasla. Številni najboljši slovenski kuharji in vinarji, ki so prihajali na slow food, so pomenili za družinsko gostilno pomembno izmenjavo izkušenj in nadgrajevanje znanja kulinarike in povečanja ponudbe vina v domači vinoteki. Zdaj je že približno 200 znamk. Chefinja Meta Repovž je na izbranih krožnikih zvečine ponudila jedi, pripravljene iz lokalno pridelanih surovin, zato so brbončice jedcev kmalu prepoznale okus domačega in se toliko lažje prepuščale domačnosti dobre slovenske gostilne.

»Po poklicu sem oštir. V slovenski gastronomiji, pa tudi drugod po svetu, se v zadnjem času uveljavljajo chefi. To je gradnik, ki smo ga pozabili v slovenski gastronomiji. Gre tudi za sprejemanje gostov. Ni dovolj le vrhunska hrana, to je le eden od kamenčkov v mozaiku. Vse mora štimati, od lokacije, udobja, glasbe do osebja! Tega ni mogoče doseči čez noč in tudi pri nas poteka ta transformacija že nekaj časa, ki traja in ne bo nikoli končana. Vsaj upam tako!« razlaga 33-letni agronom Grega Repovž, direktor podjetja Gostilna Repovž zadnjih štiri ali pet let. Med študijem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je spoznal svojo izvoljenko, Sabino, ki že nekaj časa izdatno pomaga mami Meti v kuhinji, tako da je postala njena desna roka, že pravcati sochef. »Ona skrbi za vse sladice in hladne predjedi. Skrbi od A do Ž, od ideje do izvedbe!«

Oče Jože, ki ima zadnje čase spet nekaj več težav z zdravjem, skrbi za kmetijski del zgodbe Repovževih. Obdeluje vinograde, v katerih zraste grozdje, predvsem za odlično modro frankinjo in dober cviček. Repovži sami pridelajo dovolj ekoloških jabolk topaz za gostilno in prodajo, iz njih pridelajo tudi sok, ter večino zelenjave oziroma vrtnin.

V družinskem podjetju je zaposlena še sestra Urška, ki pomaga pri strežbi, občasno pomaga tudi brat Anže, ki je v 3. letniku novomeške gimnazije. Dve sodelavki še pomagata v kuhinji. Občasno, ob konicah tedna, poiščejo pomoč pri mladenkah in mladeničih in tudi pri upokojencih.

Letos sta bila Grega in Sabina na Maldivih, kjer sta kuhala v okviru Združenja mladih gostincev Evrope (JRE), kjer je okrog 300 članov. V ameriški Ljubljani – Clevelandu, je bil Grega z mamo, kjer sta med drugim kuhala in stregla v VIP-prostoru na tekmi NBA med Cleveland Cavaliers in Miami Heats z Goranom Dragićem, s katerim so se po tekmi pogovarjali povsem osebne stvari. Rad si je privoščil snežne kepe.

»Če malo izstopaš, je najtežje dobiti potrditev v lokalnem okolju. Nam je pri tem precej pomagalo, da smo bili razglašeni za gostilno Slovenije, tisti znak je imel največji učinek prav na lokalno skupnost. Za nas to ni bil neki blazen dosežek, to, kako so ga drugi doumeli v tistem trenutku, je bilo pa lepo,« pravi Repovž. V zadnjem času prihaja k njim vse več gostov iz tujine, predvsem iz Zagreba, in domneva, da je k temu veliko prispevalo pisanje o njihovi gostilni na zelo branem zagrebškem spletnem portalu. »Naša priljubljena gostilna Repovž, verjetno najboljša v tem delu sveta, po kateri bi se lahko zgledovale hrvaške družinske gostilne. Primer definicije BiB Gourmenta. Vrhunsko!« zapišejo Zagrebčani. Repovž pravi, da so zelo dejavni na družbenih omrežjih. Omenja, kako pomembna sta povezanost in sodelovanje na lokalni ravni in v regiji, saj imajo od tega vsi neko korist.

»Realno je bil naš cilj Bib Gourment. Kdor spremlja te stvari, mu je jasno, kje so dosegi Slovenije ali pa regije. Imeti vrhunsko kuhinjo, postaviti vrhunske jedi in pričakovati zvezdico?! To je proces, kjer morajo razumeti vsi, od gostov do širšega okolja, regije. Če pogledamo Michelinov vodnik, je zelo jasno, kje so skoncentrirane zvezdice. Cela infrastruktura mora biti zadaj. Da smo sploh omenjeni, je že prvi uspeh. Najti moraš strukturo gostov, ki so sposobni spremljati drugo cenovno politiko…. Včeraj so nama v Brežicah pripravili sprejem, tudi brežiški in sevniški župan sta bila zraven, kar nama je bilo z Juretom Tomičem (Debeluh) zelo všeč.«

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 24. junija 2020

Pavel Perc