DL: Skrb za lovišče v času epidemije - Sol, voda in zasejana njiva

10.7.2020 | 14:50

DL: Skrb za lovišče v času epidemije - Sol, voda in zasejana njiva
Krmišča so dobro oskrbovana.

Krmišča so dobro oskrbovana.

Večja vzdrževalna dela so lovci odložili na jesen, preže pa so povečini v dobrem stanju.

Večja vzdrževalna dela so lovci odložili na jesen, preže pa so povečini v dobrem
stanju.

Kako delujejo lovci v sedanjih razmerah glede trajnostnega upravljanja z divjadjo – Polna krmišča odvračajo od posevkov – Letos manj povoženih prostoživečih živali

Ob tem, ko se postopoma normalizirajo splošne razmere, nastale z ukrepi za omejevanje širjenja epidemije, se vrača v običajne tirnice tudi delovanje različnih interesnih organizacij, med katerimi je tudi lovska organizacija. O tem, kako se razmere poznajo lovstvu, smo vprašali v Lovsko zvezo Slovenije in v Belo krajino.

»Lovci lahko tudi v času epidemije izvajajo dela trajnostnega upravljanja divjadi, ki jih lahko izvajajo sami ali v skupini do največ pet oseb. Sem spadajo na primer zalaganje solnic, manjša popravila lovskih objektov, čiščenje poti in tudi izvajanje lova, izvajanja pregledniške službe in ocenjevanje škod. Ob vseh teh aktivnostih mora lovec, lovski čuvaj, preglednik in pooblaščen ocenjevalec škode upoštevati priporočila zdravstvene stroke za preprečevanje širjenja epidemije covid-19,« so pojasnili v Lovski zvezi Slovenije.

V Lovski družini Metlika izvajajo vsa nujna opravila, nam je povedal starešina Janez Pečarič. Člani so že opravili spomladanski raznos soli po solnicah, saj to lahko naredijo posamično. »Polnimo tudi svoja registrirana krmišča, kot to predvideva načrt. Tako polagamo hrano predvsem za divje prašiče in ob taki skrbi bodo verjetno živali naredile manj škode na poljščinah,« pravi Pečarič. Lovci tudi sproti vzdržujejo preže, gre za manjša popravila, ki jih lahko naredijo posamično. Večja popravila so odložili za jesen, s tem da temeljitih vzdrževalnih posegov najbrž ne bo potrebno narediti, ker za preže skrbijo iz varnostnih in čisto praktičnih razlogov sproti. Lovci poleg tega med drugim tudi vzdržujejo mlake v lovišču, se pravi napajališča vode za divjad. »Zasejali smo tudi krmne njive. Tudi to delo lahko opravimo posamično, ker je strojno. V lovski družini smo razdeljeni po skupinah in pri vseh teh opravilih se skupine organizirajo znotraj,« je povedal Pečarič. Lovske družine morajo kljub splošnim omejitvenim ukrepom, povezanim z epidemijo, odstreliti določeno število posameznih vrst živali. »Odprt je že lov na srnjaka. Lovci zdaj lovijo posamično, skupinsko organizirane love bomo izvedli kot običajno jeseni. Ne smemo pa odlašati z odstrelom divjadi, ker smo dolžni izpolniti predpisano kvoto,« pravi starešina Lovske družine Metlika, podobne razmere pa veljajo tudi na celotnem območju Zveze lovskih družin Bela krajina.

Kot so pojasnili v Lovski zvezi Slovenije, zaradi ukrepov glede koronavirusa nekatere lovske družine še niso izvedle letnega občnega zbora, letos sprejeti pripravniki pa bodo predvidoma imeli nekoliko krajši čas za praktični del pripravništva. Rok za pristrelitev vseh risanic, ki jih bodo lovci uporabljali pri lovu, je podaljšan do 30. maja, do tega dne pa velja pristrelitev iz leta 2019. Prepovedi izvajanja pristrelitve oziroma nastrelitve sicer ni. Če izpolnjujejo predpisane pogoje zdravstvene stroke oziroma Nacionalnega inštituta za javno zdravje, lahko v lovskih družinah opravijo tudi omenjeni preizkus orožja in lovcev. »Bistvenih posledic zaradi nekoliko prilagojenega načina dela lovcev v lovišču v času epidemije covid-19 ni pričakovati,« ocenjujejo v Lovski zvezi Slovenije.

Se pa zatišje, značilno v splošnem za letošnje leto, posebno v zadnjih tednih, kaže tudi v statistiki o povoženih prostoživečih živali. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo na slovenskih cestah povoženih 1338 prostoživečih živali, v enakem obdobju lani pa 2226. V letu 2019 je bilo na slovenskih cestah skupno povoženih 7266 prostoživečih živali, med njimi največ srn, 4292.

Številke izhajajo iz dejstva, da si ljudje in prostoživeče živali delijo življenjski prostor. En vidik, in tega človek poudarja najraje, je, da je divjad prisotna na »človekovem« prostoru, se pravi na nelovnih površinah. Kako velika težava je to za ljudi in za divjad? Ali način življenja ljudi in urejanje krajine odločilno prispeva k temu, da prostoživeče živali, tudi zveri, prihajajo ob izgubljanju življenjskega prostora v bližino naselij. »Do največjih konfliktov med ljudmi in divjadjo prihaja na prometnicah. Upravljanje populacije divjadi je na nelovnih površinah, še zlasti v naseljih, praktično onemogočeno. S to problematiko se srečuje vedno več upravljavcev lovišč, saj je širjenje naselij in posledično zahajanje divjadi na nelovne površine vedno pogostejši pojav. Prav tej problematiki bo posvečen letošnji Slovenski lovski dan (predvidoma v septembru ali oktobru),« so pojasnili v Lovski zvezi Slovenije.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 7. maja 2020

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava