DL: Sporni posegi - Predrli celo strop nad bobriščem

3.7.2020 | 14:45

Zravnan in očiščen teren na brežini

Pri urejanju platoja so predrli strop nad bobriščem.

Dušan Klenovšek s svojim nepogrešljivim spremljevalcem – fotoaparatom. (Foto: B. K.)

Tabla, na kateri jasno piše, da je vstop na območje gramoznice prepovedan.

Desni pomol, ki je urejen na drugi lokaciji. Tam sta še en pomol in urejen prostor, ki bi denimo lahko služil za piknik.

Četrta lokacija, kjer so si neznanci uredili dostop do vode.

Območje nekdanje gramoznice Stari Grad, ki leži med dvema aktivnima, je bilo zaradi naravovarstvenega pomena v preteklosti zavarovano kot ekološka in zoološka naravna vrednota, kar pomeni, da živali, ki so tu, pravzaprav ne bi smeli niti vznemirjati. Naravovarstvenik Dušan Klenovšek, zaposlen v Kozjanskem parku, je pretekli teden opozoril, da se na območju te naravne vrednote urejajo prostori za ribolov, piknike in vodne aktivnosti. Prepričan je, da so te aktivnosti tu prepovedane, podobno kot vožnja z vodnimi skuterji v preteklosti.

»V prejšnjih letih so posamezniki vodno površino izrabljali za vožnje z vodnimi skuterji. Po večkratnem obveščanju policije, inšpekcije in Zavoda RS za varstvo narave so bile lani končno odstranjene boje, ki so voznikom služile za označevanje 'proge'. V vseh letih so se pojavljali tudi redki primeri ribolova, kljub temu da so postavljene obvestilne table, ki ribolov, plavanje in vožnjo s plovili prepovedujejo. Od jeseni lani, še posebej aktivno pa zdaj, v času trajanja ukrepov zaradi epidemije covid-19, nekdo na več mestih ureja ribolovna mesta in pomole,« je povedal Klenovšek.

TU BIVAJO OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE

V gramoznici že vrsto let gnezdi kvakač, ki je v slovenskem merilu izjemno ogrožena vrsta čaplje. »Pred dvajsetimi leti sta bili edini znani slovenski lokaciji gnezdenja prav ta in sosednja, zdaj v akumulaciji HE Brežice potopljena gramoznica. Takrat so na še neporaslih brežinah gnezdili tudi številčna kolonija breguljk ter posamezni pari čebelarja in vodomca. Kvakač in vodomec sta še vedno redna gnezdilca območja. Čebelar in breguljka poskušata v bližnjih 'nadomestnih habitatih' HE Brežice. Zaradi zaraščanja brežin z vrbami in topoli se je habitat kvakača celo izboljšal glede na stanje pred desetletji,« je pojasnil in dodal, da je lesna zarast na območje privabila tudi evropskega bobra, ki ima tu dvoje bobrišč. »Vse omenjene živalske vrste so zaradi evropske ogroženosti varovane tudi znotraj ekološkega omrežja Nature 2000,« je poudaril Klenovšek.

Zadnji posegi, na katere je naletel, ogrožajo predvsem zadnjega, bobra, saj so vsi na severni strani območja, kjer ima svoje obsežno bobrišče, sicer pa so sledi bobrovega zimskega prehranjevanja – podiranja in objedanja dreves, ter prehodi na kopenska poletna pasišča vzdolž celotne brežine. »Najbolj vzhodna lokacija urejanja 'placa' je povsem do bobrišča, pri urejanju zemljine pa so celo predrli strop nad bobriščem. To pomeni hudo kršitev Zakona o ohranjanju narave, saj poškodba bobrišča pomeni hudo motnjo, zaradi katere se bo ali se je že moral odseliti. Na sveže urejenem platoju so bile vidne tudi sveže sledi kurjenja, kar predstavlja kršitev trenutne prepovedi kurjenja v naravi. V tem primeru je zaradi statusa naravne vrednote kurjenje tako ali tako prepovedano,« je orisal. Pri urejanju je bilo podrtega tudi kar nekaj drevja, na katerih so zaradi mirnega predela prenočevale velike bele čaplje in druge vodne ptice, ki pa jih po tem ni več opazil.

»Zahodno od tega prvega prostora se ureja še drugi z dvema lesenima pomoloma, ki sta nastala v zadnjem tednu dni. Tudi tu sta urejen dostop in izravnana površina – vse na območju v neposredni bližini bobrišča, kjer je bober podiral vrbe in se prehranjeval,« je navedel. Nastajata še dve podobni lokaciji, ob dostopu do ene od njih pa celo stoji tabla, ki prepoveduje dostop. »Ribolovni prostor je tudi na zahodni strani 'jezera', kjer pa ni več območje naravne vrednote. Tudi sicer nima takšnega vpliva na bobra in kvakača, je pa bilo to območje zaradi odmaknjenosti varno počivališče vodne perjadi. Zdaj ni več tako,« je Dušan Klenovšek opozoril v dopisu, ki ga je naslovil tudi na Policijsko postajo Krško, Inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP) ter Zavod za varstvo narave.

KAJ PRAVITA POLICIJA IN INŠPEKTORAT

Seveda smo se za pojasnila obrnili tudi na policijo in pristojni inšpektorat. Na Policijski upravi Novo mesto so potrdili, da so prijeli prijavo domnevne kršitve. Policisti so si vse skupaj ogledali in ugotovili, da gre za sum kršitve Zakona o ohranjanju narave, Zakona o vodah ter drugih predpisov, ki so v pristojnosti Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Z ministrstva za okolje in prostor so tako pretekli četrtek odgovorili, da je prijavo o urejanju prostorov za ribolov, piknike in vodne aktivnosti na območju naravne vrednote Stari grad – gramoznica IRSOP prejel, vendar inšpekcijski nadzor tedaj še ni bil opravljen. »Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) se prijave upoštevajo kot obvestila o domnevnih nepravilnostih oz. kot pobude za ukrepanje. Inšpekcijski postopek se vedno začne in vodi po uradni dolžnosti takrat, ko je prijava na vrsti za obravnavo. Kdaj bo prijava obravnavana, ni odvisno le od datuma pripada in števila ne/obravnavanih prijav, ampak predvsem od uvrstitve po kriterijih, ki jih določajo Kriteriji za določanje prioritet IRSOP 2020. S temi kriteriji je IRSOP uvedel sistem oz. metodologijo enotnega razvrščanja prijav, ki velja za vse inšpektorje. S tem se je bistveno zmanjšala možnost vpliva zunanjih dejavnikov in pritiskov javnosti na vrstni red obravnave prijav in tudi same inšpekcijske postopke. Skladno s 144. in 211. členom Zakona o upravnem postopku, ki določata nujne ukrepe v javnem interesu, se prednostno obravnavajo le prijave, iz katerih je razbrati, da so ogroženi zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti,« so zapisali v pojasnilu.

Barbara Kink, vodja novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave, je sporočila, da kompleksno problematiko na območju naravne vrednote Stari grad – gramoznica poznajo in se z njo ukvarjajo v okviru svoje pristojnosti. »V obdobju gradnje HE Brežice spremljamo širše območje predvsem v povezavi ustrezno izvedenega nadomestnega habitata. Na podlagi spremljanja terena v zadnjem obdobju, ko veljajo ukrepi v povezavi s covid-19, predvsem glede gibanja v okviru občine prebivališča, zaključujemo, da se je pritisk na naravo zelo okrepil, kar verjetno velja tudi v tem primeru,« je dejala. Vse zaznane nepravilnosti s področja nelegalne gradnje in posegov na območja ohranjanja narave predajo v reševanje inšpektoratu ali policiji. V nadaljevanju bo potrebnih še več aktivnosti tako pri ozaveščanju kot izobraževanju, je še menila Kinkova.

Dogajanje bomo spremljali še naprej, sicer pa smo izvedeli, da je bilo na vodi ta konec tedna kar živahno, menda naj bi se celo znova vozili z vodnimi skuterji.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 23. aprila 2020

M. Žnidaršič, fotografije: Dušan Klenovšek