DL: Martina Hegediš - Od ljudstev do mitov in legend, portretov, novomeških motivov

21.6.2020 | 12:30

Martina Hegediš (foto: osebni arhiv)

Martinina Stolnica sv. Nikolaja (foto: osebni arhiv)

Novomeščanka Martina Hegediš z bogatim likovnim opusom svoje znanje predaja tako mladim kot odraslim – Z opusom Miti in legende želela dvigniti samopodobo Slovencev skozi spoznavanje lastnih mitov – Enajst samostojnih in več skupinskih razstav – Za svoje pedagoško delo prejela vrsto priznanj in nagrad

Novomeščanka Martina Hegediš je likovnemu ustvarjanju zapisana že od otroštva. Sicer je študij po opravljeni gimnaziji ni zanesel na Likovno akademijo, temveč je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani smer Oblikovanje tekstilij in oblačil. Delala je v Labodu in Elkroju, leta 2010 pa opravila magisterij na Likovni akademiji. Izobraževala se je tudi v smeri poučevanja, pridobila naziv mentorica in magistrirala na pedagoški fakulteti. Vseskozi je tudi likovno rasla in v začetku tega meseca v pokritem atriju novomeške knjižnice Mirana Jarca na ogled postavila pregledno razstavo nastalih del iz obdobja zadnjih desetih let.

Nastalo je več ciklov, različnih tako po vsebini kot tehniki ustvarjanja. Cikel Ljudstva sveta je nastal prvi, in sicer kot raziskovalna naloga kulturnih običajev, noš in verovanj majhnih narodov, ki so, kot pravi Hegediševa, spregledani na globalnem parketu in izumirajo, saj mnogi ne zmorejo neusmiljene tekme materialnega razvoja in ostajajo »nerazviti«. »Želela sem jih izpostaviti v vsej njihovi lepoti, saj sijejo kot biseri na tem planetu. Med njimi so Baski, Tibetanci, Tarahumare, Masaji, Nube, Ake, Laponci, Škoti, Mongoli, derviši, gavči, Eskimi, ljudstva tihomorskih otokov, Turki, Japonci, Judje in Slovenci. Vsi omenjeni premorejo tisočletno kulturo, ki so jo ohranjali iz roda v rod,« je orisala cikel, ki je nastal v tehniki risbe, računalniške obdelave in tiska.

Miti in legende je cikel ilustracij, ki je nastal med njenim magistrskim študijem na Likovni akademiji. Z njim je želela dvigniti samopodobo Slovencev skozi spoznavanje lastnih mitov. »Iz razgovorov z ljudmi sem prišla do spoznanja, da ne poznajo dovolj lastne mitologije, ki tvori temelj identitete, samopodobe vsakega naroda in je pri Slovencih po moji oceni slaba. Razlog za to je, da zgodovinsko gledano nismo imeli svoje države niti slovenskih voditeljev, dolgo tudi ne uradnega slovenskega jezika, temveč smo vedno spadali v skupnost večjih narodov, tako v Avstroogrski kot tudi v Jugoslaviji. Moj namen je bil dvigniti našo samopodobo s pomočjo upodobitve pozitivnih junakov, čeprav je naša mitologija žalostna, kot je bila tudi zgodovina, in je bilo težko izbrati redke pozitivne junake med mnogimi žalostnimi zgodbami, ki tvorijo naše mite. A k sreči se naša zgodovina spreminja in samopodoba dviga,« je pojasnila. V omenjenem ciklu je tako izpostavila kralja Matjaža in Alenčico, boj med Pegamom in Lambergarjem, kurenta, zelenega Jurija, legendo o zlatorogu, mit o čarovnicah, ki izvira še iz poganskih časov, pa povodnega moža, ribo Faroniko in mit o Gospodični.

V portretih je upodobila znance, sorodnike, tudi sebe ali ljudi po naročilu, Sanje pa so abstraktni cikel tiskov na blago in oljnih slik velikih formatov, ki upodabljajo njen podzavestni čustveni svet. Zadnji cikel je posvetila dolenjski prestolnici. »Cikel Novomeške vedute uprizarja meni drage prizore in poglede na Novo mesto. Med njimi je Ragov log, kjer se srčno rada sprehajam, Kapitelj, ki ga vidim s svojega okna, center mesta, Breg, Marof, Krka in njen objem,« je povedala Martina Hegediš.

Kot že omenjeno, se posveča tudi poučevanju. Je likovna pedagoginja ter poučuje risanje in slikanje tako odrasle kot mladino. Več let sodeluje novomeško območno izpostavo JSKD, kjer vodi tečaje risanja za mladino in odrasle, vrsto let je poučevala likovno umetnost v osnovnih šolah, sedaj pa že deset let poučuje likovno umetnost, likovno snovanje, umetnost in ustvarjalno izražanje odrasle na Centru za kulturo in izobraževanje odraslih Trebnje tako na osnovnošolski kot srednješolski stopnji. Za svoje pedagoško delo je prejela tudi vrsto nagrad in priznanj.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 26. marca 2020

M. Žnidaršič