DL: Trnova pot - So obljube iz Ljubljane dovolj trdne?

5.6.2020 | 12:50

Stavba v Selih (foto: M. G.)

Stavba v Selih (foto: M. G.)

Nedograjeni Dom za starejše občane v Osilnici naj bi bil koalicijska zaveza nove vlade – Špekulacije s številom prošenj za sprejem starejših v institucionalno varstvo

Da bi lahko po padcu Šarčeve vlade, ki jo je sesula neenotna koalicija, mandat do novih volitev leta 2022 prevzel drugi krmar, so pesti najbolj stiskali v občini Osilnica, po demografskih kazalcih zagotovo najbolj šibki lokalni skupnosti pri nas. Tam si, še posebej odkar je županovanje leta 2018 prevzela zelo dejavna Alenka Kovač, mrzlično prizadevajo, da bi le zaživel do tretje gradbene faze pred petnajstimi leti zgrajen dom starejših občanov.

Čeprav je bil projekt voden mimo vednosti ministrstva za delo in družino, je bil izsiljen, brez upoštevanja stroke, so besede takratnega pristojnega ministra Vlada Dimovskega, pozneje mu je pritrdil tudi njegov naslednik Janez Drobnič, a naj bi mu bila nova koalicijska (Janševa) vlada naklonjena. Pred obravnavo dvoletnega državnega proračuna v državnem zboru decembra lani je tudi ribniški poslanec Jože Tanko (SDS), v opozicijski drži, skušal pridobiti naklonjenost poslancev in z amandmajem zagotoviti štiri milijone evrov za dokončanje tega doma. Pa mu je spodletelo. Da je enak znesek za Osilnico še vedno v igri, je v času rojevanja nove koalicije pred slabim mesecem kot prednostno obvezo v reševanju prostorske stiske za starejše izpostavila tudi predsednica upokojenskega Desusa, Aleksandra Pivec, sicer ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Menda so »osilniški milijoni« trdno vgrajeni tudi v svežo koalicijsko pogodbo, ne dvomijo v Osilnici in zdaj pričakujejo, da nova vlada izpolni dano obljubo, večinska stranka v njej (SDS) pa da ne prezre Tankove pobude izpred štirih mesecev.

Zakaj dom starejših v deželi Petra Klepca

»Gradimo ga, da zagotovimo delovna mesta za naše ljudi in tudi tako oživimo prazno osilniško dolino,« je bilo izhodišče lokalne skupnosti ob snovanju projekta, ki se je potem, ko so bila počrpana sredstva, ustavil v blatu. Politika pa nadaljevanje naložbe podpira zaradi že zasedenih državnih domov in dejstva, da v zadnjih letih niso zgradili niti ene takšne stavbe, potrebe pa so.

V zadnjem času se namreč veliko govori o šibkosti nastanitvenih zmogljivostih v domovih za starejše. Menda trenutno primanjkuje enajst tisoč mest, kar oznanjajo pristojne inštitucije, o tem poročajo mediji. A je realnost drugačna, zatrjuje eden od direktorjev sosednjih domov za starejše in številke primerja s špekulacijami in interesi gradbenih lobijev. »To je čisto zavajanje. Dejstvo je, da kapacitet v večini domov ne primanjkuje, saj vloge za sprejem romajo na več naslovov hkrati, zato se to število kopiči. Starejši so raje doma, da ostane denar družini. V domove sprejemamo zelo bolne ljudi, na koncu svojega življenja,« je zatrdil. V njih se borijo s pomanjkanjem kadra, bolničarjev, zdravstvenih tehnikov, fizioterapevtov ... Ti odhajajo na bolj ugledna in plačana delovna mesta, saj se nihče ni pripravljen spoprijeti s tako težkim delom za minimalno plačo.

Razmere so daleč od normalnih, saj več kot 50 domov v državi toži Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Šele ko bo sprejet zakon o trajnostni zdravstveni oskrbi, ki je desetletja mrtva črka na papirju, bomo lahko govorili o dejanski skrbi za starejše, je še naštel dejstva, ki so tema slehernih pogovorov tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Politika je za vse to očitno še naprej gluha.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 12. marca 2020

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava