DL: Gašper Peček - Z novim avtom še naprej samostojen

5.6.2020 | 14:50

Njegov opel astra je že precej dotrajan. Želja je, da bi dobil nov avtomobil.

Njegov opel astra je že precej dotrajan. Želja je, da bi dobil nov avtomobil.

Gašper Peček in Jože Okoren pred prostori Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja

Gašper Peček in Jože Okoren pred prostori Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja

S trebanjskimi godbeniki je zelo povezan.

S trebanjskimi godbeniki je zelo povezan.

Gašper je ribič že od otroštva.

Gašper je ribič že od otroštva.

Da ti lahko le trenutek neprevidnosti življenje za vedno povsem obrne na glavo, se zelo dobro zaveda Gašper Peček iz Mokronoga, ki je po padcu z motorjem pristal na invalidskem vozičku. »Kar naenkrat vsaka stopnica postane velika ovira in kar se ti je prej zdelo samoumevno, postane precejšen izziv,« dodaja.

Prva leta po nesreči so bila zanj zelo težka, a uspelo mu jih je prebroditi. Gašper je zelo realen in ne sanjari, kdaj bo medicina toliko napredovala, da bo spet hodil. Vpet je v številne dejavnosti, zato je njegova velika želja, da bi zamenjal prilagojen osebni avto, ki ga je pred leti ob pomoči Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja kupil od kolegice. »Že precej je dotrajan, svoje so verjetno naredila tudi leta, saj je star 20 let,« pravi Gašper, ki potrebuje brezhiben in varen avtomobil, da se ne bo ukvarjal z vprašanjem, ali ga bo danes pustil na cedilu. Avto mu namreč omogoča precej neodvisnosti in samostojnosti. »Lahko se sam zapeljem do društvenih prostorov v Novem mestu ali pa grem denimo k zdravniku v trebanjski zdravstveni dom. Z vozičkom bi tja težko prišel, ker je pred domom klanec,« poudarja. A z invalidsko pokojnino si novega avtomobila, prilagojenega njegovim potrebam, ne more privoščiti. Pred leti je Lions klub iz Trebnjega za njegov drugi avto organiziral dobrodelno akcijo, pomagajo pa mu tudi drugi, tako da se mu bo želja kmalu uresničila.

IZ NJEGA VISELO POLNO CEVK

Njegovo življenje je usodno zaznamovala nesreča, ki se je zgodila julija 2008. S prijateljem sta se vsak s svojim motorjem peljala od Mirne proti Slovenski vasi. Po ravnini je sledil ovinek v levo, katerega pa Gašper ni zvozil, pristal je v grabnu. »Ne spomnim se, kako se je zgodila nesreča. Lahko je bilo kaj na cesti. Vozil sem športni motor honda horned 600 in bil sem še začetnik,« pove. V nesreči si je poškodoval tretje, četrto in peto vretence, imel je zlomljeno prvo in peto rebro pa prsnico, pljuča so bila predrta. V bolnišnici je bil dva tedna v umetni komi, ko se je zbudil, pa na svoje zdravstveno stanje ni imel lepih spominov. »Iz mene je viselo polno cevk, imel sem jo tudi v ustih, tako da nisem mogel govoriti. Bil sem tudi zvezan, da si ne bi kakšne cevke v spanju nehote izpulil,« se spominja najtežjih trenutkov v življenju.

V bolnišnici je ostal dva meseca in pol. Najprej je samo ležal, nato pa so ga začeli navajati, da je sam sedel, da je lahko pojedel kosilo. A ko so ga prvič posadili, se mu je takoj zvrtelo. Postopoma mu je šlo vedno boljše. Iz bolnišnice so ga premestili na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kjer so ga prvič posadili na voziček. V precejšnjo pomoč so mu bile takrat tamkajšnje medicinske sestre, ki so, ko mu je bilo najbolj hudo, vedno našle spodbudno besedo.

GODBA KOT ENA VELIKA DRUŽINA

Med rehabilitacijo je nekajkrat prišel domov. Prvič se je vrnil ravno v prednovoletnem času, ko ima rojstni dan. Takrat je tudi Občinski pihalni orkester Trebnje, v katerem igra že od najstniških let, pripravil tradicionalni koncert, na katerega je šel. A to je bil prvi novoletni koncert, na katerem ni mogel igrati, odkar se je pridružil godbi. Težko mu je bilo le gledati in poslušati ostale člane, kajti želel si je, da bi z njimi igral. Že naslednje leto je bil s prijatelji znova na odru. Godbeniki so ga odprtih rok sprejeli medse, kot da se mu ni nič zgodilo. O godbi, v kateri igra klarinet, govori z izbranimi besedami. Pravi, da so kot ena velika in »luštna družina, ki drži skupaj«. Ker nastopajo tudi zunaj slovenskih meja, je videl že marsikateri kraj po Evropi.

TUDI RIBIŠTVO IN KEGLJANJE

Poleg godbe zelo uživa tudi v ribičiji. »Z ribolovom sem povezan že od otroštva, ker je bil dedek po mamini strani predsednik Ribiške zveze Slovenija, ribič je bil tudi stric,« pravi Gašper, ki je že kot mulc rad ribaril, potem pa se je včlanil v Ribiško družino Sevnica. Rad se udeležuje ribiških tekmovanj in lahko se pohvali z nekaterimi uspehi. Vesel je, da je v bližnji okolici veliko bajerjev, ki so večinoma vsi dostopni tudi za invalide.

Po poškodbi se je kmalu včlanil v Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki se že vrsto let prizadeva za še večjo vključenost paraplegikov v družbo in preprečevanje njihove diskriminacije. »Že med rehabilitacijo na Soči, ko nas obvestijo, da je tam nekdo z našega območja, stopimo v stik s posameznikom in svojci. V našem društvu stremimo, da se vključi v domače okolje,« pravi predsednik društva Jože Okoren. Martina Glavič, podpredsednica društva, ob tem dodaja, da opravljajo tudi prevoze za različne potrebe članov, in sicer jih peljejo na preventivne zdravstvene preglede, rekreacijo in šport, obnovitveno rehabilitacijo, izobraževanje, izvajajo prevoze na različne tečaje, seminarje, različna družabna srečanja in drugo. Društvo za svoje člane organizira številne aktivnosti, cilj katerih je poleg kakovostnega preživljanja prostega časa predvsem socialna vključenost in ustvarjanje pogojev za večjo kakovost življenja vseh članov, tako mladih kot starejših. Poleg tega se številni vključijo v športne dejavnosti. Gašper se je pridružil kegljaški ekipi, čeprav prej nikoli ni kegljal. »Enkrat tedensko imamo treninge na Portovalu. Zelo dobro se razumemo, in lahko rečem, da so ostali člani ekipe ne samo dobri kegljači, temveč so tudi pravi borci.« V društvu je spoznal številne prijatelje, stare mačke, ki so že dolgo na vozičku. Od njih je izvedel marsikateri nasvet, ki mu je pozneje v življenju prišel prav.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 19. marca 2020

Besedilo in fotografije: Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava