Križevo - najpomembnejši pastirski praznik; ko pastirjem pokajo trebuhi

22.5.2020 | 11:30

Cike

Cike

Pohane šnite

Pohane šnite

Šašljev zapis o Križevem

Šašljev zapis o Križevem

Katoliška cerkev ke včeraj, v četrtek, 21. maja 2020, obhajala praznik Gospodovega vnebohoda, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Cerkev ga je obhajala že v 3. ali 4. stoletju, gotovo pa ima ozadje še v predkrščanski dobi.

Vnebohod ali, kot ga imenujejo Belokranjci - KRIŽEVO, je star pastirski praznik! Pomenil naj bi pričetek paše, čeprav so pasti navadno pričeli že prej (vsaj za Jurjevo). Šege belokranjskih pastirjev na Križevo je že v 19. stoletju prvi opisal Janko Barle (1869–1941), tajnik zagrebške nadškofije, sicer pa izjemen botanik, etnolog in zgodovinar, ki je otroštvo preživel v Podzemlju v Beli krajini. Natančne informacije o navadah pa mu je kot gimnazijcu posredoval Matija Totter iz Gribelj. Nekatere šege so še vedno v žive ali pa so malce prirejene.

Pastirji so se križevega (ki je bil najpomembnejši, ampak ne edini praznik) vedno veselili, saj je bil to eden redkih dni, ko so se zagotovo do sitega najedli in včasih tudi napili. Že na predvečer praznika so pripravili drva, jajca, mast, okrak (kračo), slanino, mladi sir (skuta), boljši kruh, krožnik, ponev in tudi pribor. Vse za pojedino na pašniku. Predvečer pred križevim je bil tudi zadnji dan, ko so še pokali z biči in trobili z rogovi - da bi odgnali coprnice. To so počeli vse od Jurjevega. Običaj so najdlje ohranili v Tribučah, kjer so ga izvajali še po prvi svetovni vojni, piše Šašelj.

Zjutraj je bil na vrsti najprej »maščevalni obred«, ki so ga izvedli pastirji, ki so bili morda v sporu s pastirji v soseščini. Že nekaj dni pred križevim so pozorno poslušali, kje bodo slišali kukavico, in ko so našli brezo, na kateri je kukala, je moral eden izmed njih skrivaj trikrat obkrožiti drevo in odluščiti del lubja. Pastirji so nato vzeli tri klopotce (postarana neužitna jajca), dodali nekaj drobtinic svojega kruha ter vse to z lubjem vred še pred sončnim vzhodom zakopali na poti, po kateri sosednji pastirji običajno ženejo na pašo. Tem naj bi potem zaradi tega uroka živina vse leto bezljala!

Potem so sedli k ognju in pripravili zajtrk. Vsako jajce so na obeh straneh preluknjali in ga izpihali na krožnik (kot to počnemo za pisanje pisanic). Jajca so nato stepli in vlili v ponev z razbeljeno mastjo, da so spekli slastno cvrtje. Vse to so naredili še pred sončnim vzhodom – ko so se jim na paši pridružili tudi njihovi mlajši bratje in sestre, ki so prignali drobnico in krave – te na križevo ne smejo biti na paši pred sončnim vzhodom, saj jih bodo sicer coprnice molzle celo leto!

Nato so odšli starejši pastirji k maši, mlajši pa so pasli živino. Popoldne pa se je začela prava pojedina, ko so navadno "pekli šnite" - ocvrte kruhove rezine. Vsak pastir je moral imeti s sabo svinjski okrak, kruha in vina. Pastirji, ki tega niso imeli doma, so to dobili od večjih gospodarjev, ki so se jim oddolžili s kakšno drugo uslugo. Že zjutraj so poleg kurišča zapičili ošiljeno brezo, ki so jo skoraj do golega oklestili, na njej so pustili le štrclje, na katere so nataknili izpihane jajčne lupine, da se je daleč naokoli videlo, koliko jajc so ta dan pojedli! Ker je bila živina ta dan na najboljših pašnikih, so se lahko igrali pastirske igre in gostili. Neredko se je zgodil kak komičen ali tudi bolj neprijeten dogodek, saj je bilo ta dan vsega v izobilju, tudi vina ... in nevajeni pijače so uganjali toliko večje norčije.

Ponekod je bila navada, da je pastir, ki je prvi prignal zjutraj na pašo postal »kralj pastirjev« za celo pašno sezono in imel zato pravico prižgati kres (kjer so ga prižigali).

Boris Grabrijan

Galerija

_zzzzzzzkrizevo (1)
_zzzzzzzkrizevo (2)
_zzzzzzzkrizevo (3)
_zzzzzzzkrizevo (4)
_zzzzzzzkrizevo (5)
_zzzzzzzkrizevo (6)
_zzzzzzzkrizevo (7)
_zzzzzzzkrizevo (8)
_zzzzzzzkrizevo (9)

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

4d nazaj+1     + (1)     – (0)     Oceni vl 

Kot nekdanja pastirica se še živo spominjam kako smo se tega praznika v Metliki pastirji veselili. Zbrani smo bili skupaj z žiivno pri vlaški cerkvi, kjer je bila paša najpogostejša, ker ni bilo lastnika pašnika. V ospredju je bilo kaj dobrega za jest, celo napolitanke smo lizali. Te je prinesla gostilničarjeva hčerka. Pili smo malinovec. Kot navadno smo se šli tudi kake igre. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava