DL: Pokoli na travnikih - Bodo spet padale nedolžne žrtve?

16.5.2020 | 19:00

Kljub ograji je Cvetu Štimcu iz Željn avgusta lani trop volkov pokončal najmanj 20 ovac.

Ali bomo tudi letos priča takšnim prizorom? Če bomo, kako dolgo bomo še?!

Božidar Peteh, koordinator Civilne iniciative Aktivna Kočevska

Združene civilne iniciative iz Kočevske, Notranjske in Primorske, ustanovljene zaradi ogroženosti živinoreje pred zvermi na podeželju, od pristojnih zahtevajo, da takoj ukrepajo – Ovčerejci trdijo: Ovac pred volkom nič ne zaščiti!

Spomladi kmetje svojo drobnico preusmerijo na pašo na prosto. Na Kočevskem so nekateri ovčerejci to že naredili, spet drugi bodo ovce spustili na pašnike v kratkem. Obojim pa je skupno: v strahu so za svoje črede. »Strah nas je, da jih bodo volkovi pokončali in bomo ostali brez vsega. Mnogi naši kmetje že zdaj poslušajo zbiranje volkov okoli zaščitenih staj in ne vedo, kaj in kako jutri z živino,« je dejal Božidar Peteh, koordinator Civilne iniciative Aktivna Kočevska, v kateri so tudi ovčerejci na Kočevskem.

»Bojimo se, da bodo volki dokončno uničili/poklali in s tem uničili črede ter ne nazadnje prekinili živinorejo v manj razvitih delih države,« se povedali v civilnih iniciativah Aktivna Kočevska, Nova vas - Loška dolina in Primorske, ki so zato prejšnji teden na vlado v odstopu in ministrstvi za okolje in prostor ter kmetijstvo naslovili protestno pismo, v katerem zahtevajo takojšnje odgovore, kdo, kako in kakšen način bo zavaroval rejno živino pred pokolom volkov.

»Čeprav vemo, da vlada ni več operativna, pa naše živali tega ne vedo. Čutijo, da jih zunaj čaka prva spomladanska paša. Nas pa je strah in bojimo se, da jih zunaj verjetno čaka neizbežen konec pod volčjimi čekani. Zato vas pozivamo k takojšnjim in učinkovitim ukrepom,« so zapisali v svojem pismu.

TUDI GOVEDO NI VARNO

Ovčerejci na Kočevskem, ki so v zadnjih dveh letih doživeli nekaj večjih pokolov ovac, so obupani. Kaj je obup, dobro ve tudi Leon Zemljič iz Starega Brega pri Kočevju. Tudi sam ga je izkusil pred nekaj leti. Že leta 2008 se je preusmeril. Pred tem je imel več kot 350 ovac. »Takrat še nismo vedeli, da je bil volk,« je govoril o številnih škodah, ki jih je utrpel, in dodal, da so zaradi lovišč s posebnimi nameni in zato številne jelenjadi, ki je osnovna baza za volkove, na Kočevskem prisotnost volka občutili že deset let prej. »Ko volk žival potolče, pa pride še medved, ki je mrhovinar,« je dejal in dodal, da so to pristojni priznali šele leta 2008.

Zanj je bilo takrat že prepozno. Obupan je ovčerejo opustil. Danes ima govedo in konje. A tudi govedo pred zvermi ni varno. Lani aprila, ko so krave telile, so ostali brez dveh telet. »Krave so tekale in iskale teleta, vendar jih nikjer nismo našli,« je povedal. Če ni ostankov živali in jasnih sledi pokola, tudi odškodnine ni. Zemljič to zelo dobro ve, kljub temu pa je izgubo telet prijavil. »Samo zato, da ne bodo mislili, da ni napadov, da nam zveri ne delajo škode,« je dejal.

Zadnja dva meseca imajo, kot je povedal, volkove stalno poleg hiše. »Divjad se pri nas počuti varno, zato prihaja bolj k hišam,« je dejal. Tako je pred dvema tednoma skoraj povsem do vrat hiše pribežal jelen, ki so ga lovili volkovi. Zemljič, ki ga je pasji lajež opozoril, da se nekaj dogaja, je sicer videl dva volka, a po tem, kako so jih njegovi psi, ki so volkove pregnali, zasledovali, so morali biti, kot je pojasnil, trije.

»Čeprav so volkovi stalno prisotni, ne vidim, da bi bilo govedo prestrašeno,« je priznal. Dodal pa je: »Bomo videli, kako bo zdaj, ko so začele krave teliti.«

NE ZAŠČITI NOBENA OGRAJA

Kot je dejal Zemljič, volka danes čutijo, slišijo in vidijo. »Po mojem jih je prek 200.« Sicer predvidevajo, da je danes v Sloveniji približno 90 volkov: še leta 2013 oz. 2014 so njihovo število ocenjevali na 50 do 60. »Samo na Kočevskem so zagotovo štirje tropi, v vsakem pa po deset volkov in ne po trije ali štirje, kot so bili včasih veliki tropi,« je rekel. Tolikšna številčnost volkov pa daje tropu moč: volkovi so bolj pogumni, pa tudi uspešni pri lovu.

Tako kot ovčerejci je tudi Zemljič prepričan, da ovac pred volkom nič ne zaščiti oz. da jih ne zaščiti nobena ograja. Volk ograjo preskoči ali pa spodkoplje. »Živino toliko časa preganjajo oz. hodijo okoli, da se domača žival zaplete v mrežo,« je razlagal o izkušnjah, ki jih je imel z mrežami v 90. letih. Glede ograj in električnih pastirjev, kakršne so za ovčerejce pri pričakovanem napadu pogoj, da jih morajo imeti, če želijo podati prijavo za škodo, je rekel, da niso smiselne. »Meter takšne ograje – žičnate ograje, visoke 1,7 ali 1,8 metra, ter pet žic pod električnim tokom vsaj 5 tisoč voltov – stane 15 evrov, brez priprave dela, kolov, izolatorjev. Za en hektar to znese 400 evrov, zaščititi pa moram 100 hektarjev,« je povedal o svojem primeru in dodal, da vsa zemlja, ki jo ima, ni toliko vredna, kot bi moral dati za ograjo. Sicer pa ograje zaradi kamnitega oz. skalnatega, razgibanega kraškega terena marsikje ne morejo postaviti.

LE ŠE DESETINA NEKDANJIH REJCEV

Škoda po volkovih se je lani v primerjavi z leto 2018 podvojila. Medtem ko je bilo še predlani do junija 22 napadov, jih je bilo lani v istem času 46. »Škod pa je bilo vsaj še 30 odst. več, kot je bilo prijavljenih,« je prepričan Zemljič. Težava je, kot je pojasnil, ker se volk ne boji več človeka.

Vse omenjeno so razlogi, zaradi katerih so mnogi ovčerejo že opustiti. Danes se, kot je dejal Zemljič, na Kočevskem z ovčerejo ukvarja le še desetina tistih, ki so imeli včasih drobnico. Večji rejci, kot je bil tudi Zemljič, so se preusmerili na govedo, manjši so rejo opustili. Okoli leta 2000 je bilo na Kočevskem nekaj več kot 8000 glav drobnice, sodeč po zadnjih vlogah, ki so jih oddajali, pa je zdaj, kot je dejal Zemljič, drobnice s kozami vred le še 2000. Od Gorenja preko Klinje vasi do Željn, kar pomeni na treh kilometrih, je bilo včasih kar osem rejcev, ki so imeli po 20 do 30 ovac. Danes sta samo še dva, eden ima 60, drugi približno deset ovac, oba pa imata ovce v štali in ne vesta, kaj bo, ko jih bodo spustili na pašo.

DRŽAVLJANSKA NEPOKORŠČINA

»Nam, kmetom in nekmetom, prebivalcem podeželja, združenim v civilne iniciative, preostane le še to, da napovemo radikalne ukrepe s ciljem, da se naša živinoreja ohrani in preživi. S tem pismom – pozivom – dajemo ministrstvu za okolje in ministrstvu za kmetijstvo zadnjo priložnost, da problematiko našega obstoja zaradi ogroženosti divjih zveri (volka in medveda) začneta reševati takoj in energično,« so zapisale združene civilne iniciative v svojem pismu. Kot je dejal Božidar Peteh, bodo najprej počakali, da se do njihovega poziva opredeli nova vlada. »Glede na prejšnje napovedi političnih strank, ki zdaj sestavljajo novo vlado, je upanje, da se bodo tega lotili resno,« je rekel. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni napovedati energične ukrepe.

»Naše premoženje in eksistenco moramo na neki način zaščititi. Verjemite: ukrepi, ki jih bomo sprejeli, ne bodo prijetni, škodovali bodo marsikomu in marsičemu,« so o ukrepih, če pristojni ne bodo prisluhnili njihovi pobudi za odstranitev nevarnih zveri, zapisali v pismu. Ne bodo pa to ukrepi, kot je rekel Peteh, s katerimi bi omejevali ali kakorkoli otežili življenje ljudi na zaradi zveri prizadetih območjih. »Ukrepi, o katerih razmišljamo, v ničemer ne bi posegali v prosto gibanje prebivalcev, prometa in podobno,« je dejal in dodal, da obstajajo tudi drugi ukrepi, ki so lahko zelo učinkoviti. »Državljanska nepokorščina,« je pojasnil preprosto. Dodal pa, da je optimist, in upa, da bodo politiko prepričali, da bo sprejela takšne ukrepe, ki bodo omogočili ponovni razvoj podeželja, kmetijstva in živinoreje. »Kočevska mora postati samooskrbna. Predelati moramo dovolj hrane za svoje preživetje. Za to imamo krasne pogoje. Ustvarili so jih naši predniki pred 500 leti. Ali bomo zdaj to zavrgli? To se bo ugodilo, če bomo postali nekakšen geto za zveri. V to zato nikakor ne smemo in ne bomo privolili,« je dejal.

EVROPSKA ZAKONODAJA

Težava je v tem, kot je pojasnil, ker sta medved in volk zaščitena z evropsko zakonodajo. Zaščita pa velja za vse enako, tako za predele, kjer lahko medvede in volkove preštejemo skoraj na prste ene roke in sta medved in volk resnično ogrožena, kot za območja, kjer je teh živali v izobilju. »Ne morejo veljati enaki režimi za uravnavanje teh zveri tam in tukaj,« je dejal Peteh in dodal, da mora tu Slovenija oz. naša politika odigrati odločilno vlogo v Bruslju. »Politiki se morajo zavedati, da bodo, če tega ne bodo rešili, nastale neljube posledice v smislu izgube podeželja ali pa se bodo ljudje samoorganizirali in bodo začeli volkove sami pobijati,« je rekel.

Še vedno sicer, kot je dejal, ni trdih argumentov za ali proti, ali je volk nevaren za človeka. Pri nas res že dolgo časa ni bilo napada na človeka, imamo pa primere, kot so Srbija, Grčija in predvsem Romunija, kjer imajo tudi smrtne žrtve. »Tudi na podlagi teh dogodkov na evropski ravni že potekajo aktivnosti, da bi zakonodajo s področja zaščite zveri malo omejili,« je dejal.

IZREDNI ODSTREL

V populacijo volkov bo treba nujno poseči z izrednim odstrelom. »In to ne samo odstrelom enega volka na Kočevskem, ampak odstrelom, ki bo zmanjšal populacijo volkov na polovico,« je dejal. Posledično bo to vplivalo, da se bodo volkovi umaknili v gozdove in ne bodo hodili tja, kjer bodo začutili nevarnost. Zato bo tudi manj prirasta volkov. »Če imajo hrane v izobilju, narava naredi svoje in imajo veliko več prirasta, če pa hrane ni v izobilju, se prirast zmanjša,« je rekel.

Pomembna je odločitev, da se nekaj izvede, zavestna odločitev, da se število zveri zmanjša. Razumljivo pa je, je dodal, da se teh stvari ne bo dalo izvesti čez noč.

MEDVEDA IN VOLKA HOČEJO

»Zaradi mene si lahko v Ljubljani nabavijo aligatorje in jih imajo v Ljubljanici, nam pa naj pustijo, da imamo volkove in medvede v tolikšnem številu, da bomo lahko z njimi sobivali,« je dejal in dodal, da želijo, da se medved in volk na Kočevskem ohranita, vendar ne na način, da bo Kočevska rezervat.

»Zahtevamo, da se zakonodaja uredi tako, da bomo odločilni vpliv na število zveri in divjadi imeli prebivalci podeželja ob sodelovanju s stroko. Rešitve morajo biti prilagojene lokalnim in regionalnim razmeram,« je dejal Peteh in v imenu združenih iniciativ dodal, »za nas je edino sprejemljivo število zveri, ki je bilo na območju države ugotovljeno v letih 1990–2000. Samo pod temi pogoji smo pripravljeni sodelovati pri ponovnem vzpostavljanju sobivanja z zvermi, ki je bilo enostransko porušeno zaradi nepremišljenega omejevanja odstrela medvedov in škodljivega spodbujanja povečevanja števila volkov v naših krajih, ne da bi prebivalce na podeželju vprašali za mnenje, kaj šele pridobili soglasje.«

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 5. marca 2020

Mojca Leskovšek Svete, fotografije: Civilna iniciativa Aktivna Kočevska