DL: Kilometri v zgodovino - Rovi in legende Himalaje

15.1.2020 | 14:45

Tja (foto: M. L.)

Brane Čuk pri vhodu v brezno (foto: M. L.)

Vhod v brezno (foto: Klub jamarjev Kostanjevica na Krki)

Kot neskončno (foto: M. L.)

Himalaja skriva kapnike in drugo okrasje. (Foto: M. L.)

Jamarjem Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki je uspel velik podvig. V zaledju izvira potoka Obrh v kostanjeviški okolici so namreč nedavno odkrili veliko jamo. »Jamo smo iskali več kot petdeset let,« pravi tajnik kluba Brane Čuk.

V jamo, ki so jo že poimenovali Himalaja, sta prva vstopila brata Matjaž in Gregor Čuk. Takoj ob prvem obisku sta ocenila, da je dolga skoraj 200 m. V naslednji akciji sta izmerila dolžino več kot 500 metrov, s tem da se jama še nadaljuje. Jamarski nemirni duh nikoli ne miruje. Posebno je živahen potem, ko se je zgodilo nekaj nenavadnega, in spust v osrčje gorjanskega pobočja po omenjeni skrivnostni poti je nekaj nenavadnega. In ta nemirni duh kostanjeviške iskalce novih svetov onkraj sončne strani pošilja v Himaljo še naprej. Doslej so se temu klicu odzvali vsaj še enkrat po tistem, ko so namerili omenjenih petsto metrov. Izplačalo se je. Pri ponovnem obisku jame so namreč izmerili dodatnih petsto metrov dolžine. Tisoč metrov Himalaje skupno doslej je že potrjena številka. S to jamo so med prvimi stotimi v Sloveniji, pravijo v kostanjeviškem klubu.

Jama se razprostira pod navpičnim vhodnim breznom, ki je globoko šestdeset metrov. Iz brezna se votli podzemni svet nadaljuje vodoravno z več vzporednimi rovi, nad temi so tudi navpični rovi. Kaj vse je v tem skrivnostnem prepletu praznih prostorov in kamnitih skladov? Kje imajo rovi začetek in konec? Kostanjeviški jamarji so pač vstopili v tla nekje v sredini nad podzemnim spletom.

ZNAMENJA

»Ob zadnjem obisku so naši fantje videli, da je v jami močan prepih,« pravi Brane Čuk. Ta podzemni piš, ki ga omenja tajnik kluba, je dodaten razlog za vznemirjenje, jasno, saj prepih vsekakor pomeni, da se jamski labirint nadaljuje nekam proti površju, s katerega prihaja v podzemlje zračni tok. Kam in od kod, je vprašanje. V iskanju odgovora si bodo mogoče vsaj malo lahko pomagali z netopirji. Te letalce so namreč jamarji opazili, s tem da njihovih bivališč (še) niso odkrili. Kjer so tu doma netopirji, se mogoče skriva pomemben del odgovora o tem, kam vse vodijo glavna in stranske poti ter slepe ulice kostanjeviške Himalaje.

Skrivnost Himalaje je tudi voda. Omenjena Matjaž in Gregor Čuk ter Žan Štokar, ki so se doslej spustili skozi brezno, so v jami slišali močan vodni tok. Čeprav odmeva v rovih, do njega še niso uspeli priti. Ker je vstopno brezno v zaledju izvira potoka Obrh, jamarji menijo, da so bili pod zemljo zelo blizu vodi, ki na površje prihaja kot potok Obrh. »V notranjost izvira potoka Obrh se ne da priti,« pravi Brane Čuk, ki pa je slišal, da naj bi bil izvir včasih drugačen. Za njim naj bi bila manjša votlina, v katero so lahko prišli otroci.

Himalaja je živa. Vstopno brezno prav pri vrhu se spreminja. Po nedavnih močnejših nalivih se je namreč jugovzhodna stena, ki je iz zemlje brez kamna, opazno odkrušila v notranjost. Premaknil se je tudi grm nad vhodom. Toda kljub tem spremembam vhod v jamo ostaja odprt.

PROMENADA

Pot vodi po svojem navpičnem vhodu položno v notranjost Himalaje. Položno pomeni tudi pot navzdol, se pravi nekako dol proti mestu Kostanjevica na Krki. In če bi se po čudežu ali zaradi učinkov zemeljske evolucije pot končala na površju, bi Kostanjevica na Krki pridobila novo sprehajalno pot, sicer podzemno, a vendarle pot. Promenada. Promenada Himalaja.

Za začetek, preden bodo uredili morebitno tovrstno podzemno pot od nekod nekam, bo, če pot sploh kdaj bo, veljalo obuditi spomin na neke davne čase. In še to ni znano, ali je to res spomin ali pa je to samo legenda, ki skriva v sebi silno človeško željo in nepomirljivega duha, spodbujevalca človekovega iskanja neznanih dalj, presenetljivih izkušenj in nevarnih razmerij. Govori se, da so pri Kostanjevici na Krki podzemni rovi. Po njih naj bi, povejmo tiše, menihi skrivaj hodili svoje poti iz posvečenega samostanskega bivanja v posvetno življenje. Imena niso pomembna, ne tistih za nekdanjimi samostanskimi zidovi, ne tistih, ki so živele v okoliških vaseh. Kakor koli. Himalaja nima samo tisočletnih mrtvih rovov, temveč tudi napol žive legende.

Jama Himalaja, za katere vhodno brezno je povedal Tomaž Sintič, je že s samo dolžino največje dosedanje odkritje v zgodovini Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki. »To odkritje je najlepše darilo za 50. rojstni dan Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki,« pravijo navdušeni kostanjeviški jamarji.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 14. novembra 2019

M. Luzar