DL: Nekdanji predsednik toži društvo - Je zalagal društvo ali je bilo nasprotno

5.12.2019 | 14:45

Avgusta Grila (v sredini) v tožbi proti njegovemu nekdanjemu društvu  zastopa odvetniška pisarna Davida Sluge (desno). (Foto: B. B.)

Avgusta Grila (v sredini) v tožbi proti njegovemu nekdanjemu društvu zastopa odvetniška pisarna Davida Sluge (desno). (Foto: B. B.)

Marjan Štangelj, predsednik DKS, je prepričan, da je nekdanji predsednik društvo izkoriščal v zasebne interese. (Foto: B. B.)

Marjan Štangelj, predsednik DKS, je prepričan, da je nekdanji predsednik društvo izkoriščal v zasebne interese. (Foto: B. B.)

Projekt biodiverzitete (na fotografiji genska banka v Občicah) naj bi  bil kriv, da je DKS v času vodenja Avgusta Grila potrebovala izdatna  posojila. (Foto: M. Ž., arhiv DL)

Projekt biodiverzitete (na fotografiji genska banka v Občicah) naj bi bil kriv, da je DKS v času vodenja Avgusta Grila potrebovala izdatna posojila. (Foto: M. Ž., arhiv DL)

Po tistem, ko so oktobra leta 2016 člani Društva Kočevarjev staroselcev (DKS) odstavili dolgoletnega predsednika Avgusta Grila, so se razmere med njim in novim vodstvom močno zaostrile. Tako je že nekaj dni po zamenjavi na sedežu društva v Občicah prišlo do fizičnega obračunavanja in uporabe solzivca, malo pozneje je društvo svojega nekdanjega predsednika ovadilo zaradi suma ponarejanja poslovnih listin in neupravičene rabe sredstev društva, pred kratkim pa se je na Okrožnem sodišču v Novem mestu začela še zasebna pravda, v kateri Gril od DKS terja poplačilo 20.000 evrov dolga.

ZALAGAL DRUŠTVO

Društvo Kočevarjev staroselcev združuje potomce nemške manjšine; Slovenijo je skoraj v celoti zapustila kmalu po tistem, ko se je tudi na naših tleh začela druga svetovna vojna. Danes 83-letni Gril je društvo vodil vse od njegove ustanovitve leta 1994 do leta 2016, ko ga je odstavila nezadovoljna skupina članov društva, ki jih Gril še vedno imenuje pučisti, saj naj sploh ne bi bili potomci Kočevarjev, ampak Slovenci.

Kakor koli, kot je povedal na sodišču, je bilo društvo v času njegovega vodenja zelo aktivno, med drugim je izdalo več publikacij in obnovilo številne cerkve in kapelice v nekdanjih kočevarskih vaseh, kot največji zalogaj pa je omenil projekt Stare sadne sorte in biodiverziteta v Sloveniji, za katerega je DKS pridobil tudi znatna nepovratna sredstva.

Zaradi razvejanega programa naj bi imel DKS po besedah Grila večkrat likvidnostne težave, zato so on osebno pa tudi njegovi podjetji Gramat Gril in Gril Invest društvu vrsto let posojali denar. »Samo v sklopu projekta biodiverziteta smo vzpostavili dve genski banki, eno v Občicah in eno na območju Kočevskega jezera, ter drevesnico v Grosupljem. S tem so bili povezani veliki stroški. Ko je društvo potrebovalo denar za poplačilo teh stroškov, sem mu posodil denar, potem ko je dobilo odobrena sredstva, pa mi je društvo ta denar vrnilo,« je na sodišču pripovedoval Gril. Kot je povedal, je iz svojih prihrankov in svojih podjetij za projekte društva v vseh letih založil vsaj 200.000 evrov, del tega, nekaj več kot 20.000 evrov, pa mu društvo še vedno ni vrnilo, zato ta znesek zdaj terja po sodni poti.

GOTOVINA SEM IN TJA

Čeprav je Gril na sodišču ponavljal, da je vse potekalo transparentno, pa se zdi, da je to posojanje in vračanje denarja vendarle teklo na precej neobičajen način. Novo vodstvo društva, ki ga od leta 2016 vodi Marjan Štangelj, je po prevzemu funkcije pregledalo vse bančne izpiske zadnjih desetih let Grilovega vodenja društva. Kot so ugotovili, so posojila Grila oz. njegovih podjetij v društvo prihajala kot gotovinski pologi, na enak način, se pravi z dvigom gotovine, pa je potekalo tudi poplačevanje teh posojil. Zaradi tega nekateri člani DKS sumijo, da je šlo pri vsem skupaj še za kaj drugega kot samo za zalaganje denarja in pomoč društvu pri zagotavljanju njegove likvidnosti, sploh pa naj bi bilo po izračunih, ki so jih po prejeti tožbi opravili v DKS, vrnjenih za okoli 6.000 evrov več, kot jih je bilo prejetih posojil.

Kdo ima prav in kdo ne, bo pokazal nadaljnji postopek, v katerem bo na sodišču zaslišana tudi nekdanja računovodkinja DKS, blagajničarka, ki bi tudi lahko razjasnila kako nejasnost pri poslovanju DKS, pa je že pokojna.

BREZ ARHIVA

Gril je sicer na sodišču večkrat poudaril, da so bilance društva prestale vse revizije koroške deželne vlade, ki še vedno izdatno podpira delo društva, in da je bil o vsem seznanjen tudi upravni odbor DKS, kar pa je zdajšnji predsednik Štangelj, ki je bil od leta 2011 član upravnega odbora in njegov podpredsednik, zanikal. »Drži, Štangelj z vsemi posojilnimi pogodbami ni bil seznanjen, saj je ves čas miniral delo društva,« to pojasnjuje Gril.

Ko je Štangelj prevzel vodenje društva, se je v resnici znašel v precejšnji zagati, saj na sedežu DKS v Občicah ni bilo niti enega fascikla, iz katerega bi se dalo razbrati njegovo preteklo poslovanje. »Nekdanjega predsednika sta v povezavi s tem na njegovem domu v Grosupljem obiskala dva naša člana, a ta kakih 80 ali 90 fasciklov, ki jih hrani tam, ni želel izročiti. Do danes še nismo dobili niti enega dokumenta,« pravi Štangelj.

Zaradi tega, ker ni predal dokumentacije, in zaradi suma, da je nekdanji predsednik pri vodenju društva prekoračil pooblastila ter ga z neupravičeno porabo sredstev v resnici oškodoval, je društvo zoper Avgusta Grila že decembra 2016 podalo kazensko ovadbo, ki pa je še vedno na novomeškem tožilstvu.

SUMLJIVE POGODBE

Sploh pa Štangelj močno dvomi o verodostojnosti posojilnih pogodb, s katerimi naj bi Gril v letih svojega vodenja zalagal DKS in na podlagi katerih zdaj društvo toži za nekaj več kot 20.000 evrov. »Zdi se, da so bile vse napisane naknadno in v enem dnevu, saj so podpisane na enak način. Poleg tega je na pogodbi iz aprila 2016 tudi podpis računovodkinje, ki takrat sploh ni bila več računovodkinja društva. Poleg tega, da se nam zdijo posojilne pogodbe ponarejene, sumimo tudi, da so računi za storitve, ki jih je DKS pošiljalo podjetje Gramat Gril, fiktivni,« našteva Štangelj.

Zdajšnji predsednik tudi zanika, da bi društvo kadar koli potrebovalo likvidnostna sredstva. »Nobene potrebe po posojilih ni bilo. Od koroške vlade letno dobimo več kot 20.000 evrov in večji problem kot likvidnost je, kako pripraviti in izpeljati program dela društva,« pravi Štangelj.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 26. septembra 2019

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava