DL: Skrivnosti Krupe ter naravne in kulturne dediščine ob njej

11.11.2019 | 11:30

Izvir Krupe

Detajl iz Judovske hiše

Na razgledni točki je tudi odlitek rečne doline z okolico.

Nova brv čez Krupo pri srednjem mlin

Čeprav so na reki od izvira do izliva štirje jezovi, je primerna tudi za čolnarjenje.

Urejena učna pot privablja številne pohodnike.

Poleti pred dvema letoma je pet partnerjev v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška 2014–2020 začelo projekt Misterion – Doživetje skrivnosti voda, ki ga bodo sklenili konec letošnjega leta. Poleg občine Semič, ki je vodilna partnerica, so v projektu še občini Kamanje in Metlika, LAG Vallis Colapis, Kompas Novo mesto ter trije pridruženi partnerji. Glavni cilj projekta je ohraniti in povečati privlačnost edinstvene naravne in kulturne dediščine na projektnem območju ter razviti trajnostni turistični produkt.

V semiški občini so v okviru projekta obnovili Muzejsko hišo, v kateri urejajo Center narave Bele krajine, ki ga nameravajo slavnostno odpreti letošnjega 24. oktobra. Prav tako so uredili Kraško učno pot ob reki Krupi, ki je obsegala ureditev dostopa do Judovske hiše, postavitev učilnice v naravi in razgledne točke, postavitev opreme za obiskovalce, didaktična igrala, označitev elementov dediščine ter postavitev brvi čez Krupo, s pomočjo katere so podaljšali Kraško učno pot od Lebice do Krupe za poltretji kilometer.

Ker je učna pot ob Krupi krožna, jo obiskovalci lahko začnejo, kjer želijo. Uradni začetek pa je pri 30 metrov visoki, tektonsko prelomljeni skalni steni, izpod katere izvira Krupa. Ta izvir je po vodnatosti najizdatnejši v Beli krajini. Krupa, ki se po dveh kilometrih in pol izliva v Lahinjo, je v kraški ravnik vrezala rečno dolino, ki je v povprečju globoka 20 metrov in široka od 60 do 90 metrov. Po tej dolini s strmimi stenami in z ozko obrežno ravnico so uredili pot, ki vodi mimo mlinov. Prvi je pri izviru Krupe, domačini pa ga poznajo kot Hluparjev mlin (zdaj so njegovi lastniki Puševi), pri drugem ali srednjem mlinu, katerega lastnica je Tončka Mihelčič, so postavili novo brv in nad njo uredili razgledno točko. Nato vodi pot ob reki do tretjega mlina, ki mu domačini pravijo tudi podgrajski, njegov lastnik pa je Jože Per. Od tu se lahko pohodniki napotijo proti razvalinam krupskega gradu nad kanjonom Krupe, ki je imel včasih za Belo krajino izredno pomembno gospodarsko vlogo.

Po trasi nekdaj pomembne poti se vrnejo k Perovemu mlinu, po mostičku prečkajo Krupo in se po poti na levem rečnem bregu povzpnejo do Judovske hiše, ki velja za edino znano paleolitsko jamsko postajo v Beli krajini. Gre za manjšo kraško jamo, ki jo je v ledeni dobi v apnencu izdolbla Krupa. Z arheološkimi raziskavami, ki so jih opravili v letih 1960, 1985 in 1987, so našli mikrolitska kamnita orodja, kot so: klinice s hrbtom, retuširane kline in vbadala, a tudi zdrobljene kosti alpskega svizca, divje svinje in večjega prežvekovalca. To so bili ostanki plena paleolitskih lovcev. Raziskovalci domnevajo, da so jamo uporabljali v mlajšem paleolitiku ali mezolitiku, torej okoli 10.000 let pred našim štetjem. V zgornjih, torej mlajših plasteh, pa so našli sledi kurjenja, odlomke keramičnih posod ter živalske kosti divjih in udomačenih živali, kot so: svinja, ovca, koza, iz česar sklepajo, da je bila jama obljudena tudi v poznejših prazgodovinskih obdobjih.

Območje Krupe je bilo leta 1997 z odlokom semiške občine zavarovano kot naravni spomenik lokalnega pomena, Judovska hiša pa kot kulturni spomenik. Zaradi ogroženih živalskih vrst in habitatnih tipov pa je območje uvrščeno tudi v Naturo 2000. Živi svet Krupe je zelo pester. Med drugim se ponaša z jamsko školjko Jalžićevo kongerija (Congeria jalzici), ki je edina znana živa jamska školjka na svetu. Preživela je že več kot 50 milijonov let, čeprav so jo že imeli za izumrlo. Pred devetimi leti so našli primerke žive jamske školjke v kraški vodni jami ob Krupi, ki velja za edino nahajališče kongerije v Sloveniji. A tudi v Evropi se lahko le redkokje pohvalijo, da imajo med jamskimi živalmi tudi kongerijo.

Pred izlivom Krupe v Lahinjo je še Milkov mlin, katerega lastniki so Janežičevi. A pot vodi nad kanjonom reke nazaj proti izviru do Moverne vasi, kjer je arheološko najdišče. Arheologi so odkrili, da najdišče predstavlja prazgodovinsko naselbino iz mlajše kamene in bakrene dobe, torej sega v čas med 5. in 2. stoletjem pred našim štetjem. V tem času sta poljedelstvo in živinoreja predstavljala glavno gospodarsko panogo. Našli so odlomke keramičnih posod, zajemalk, kamnito orodje in še marsikaj, originale posod pa hranijo v Belokranjskem muzeju v Metliki.

Zanimivo in slikovito pot, ki ni težka, pa obiskovalci sklenejo v vasi Krupa nad izvirom istoimenske reke. Koliko časa bodo zanjo porabili, je odvisno od tega, kako hitro bodo hodili in kolikokrat bodo počivali ter uživali v naravnih lepotah Krupe in njene okolice.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 22. avgusta 2019

Besedilo in fotografije: M. Bezek Jakše