DL: Dva visoka jubileja - 90. rojstni dan in 60 let zakona

22.10.2019 | 14:45

Diamantna poročenca Jože in Mihelca – na zdravje in še na mnoga skupna leta!

Čestitka in šopek iz rok župana Radka Luzarja

Slavljenec, 90-letni Jože Saje (tretji z leve) z ženo Mihelco (na njegovi levi), s katero sta te dni praznovala diamantno poroko, se je zelo razveselil obiska predstavnikov šentjernejske občine in društev, katerih član je.

Znani dolenjski električar Jože Saje iz Šentjerneja praznoval dvojni jubilej: 90. rojstni dan in diamantno poroko – Čestitke in dobre želje – Lepi spomini na službene dni, ribičijo …

Pri Sajetovih v Šentjerneju je bilo te dni praznično. Kako tudi ne – znani dolenjski električar, dolgoletni naročnik Dolenjskega lista Jože Saje je praznoval visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, obenem pa tudi 60 let poroke z ženo Mihelco. Čestitk in lepih želja ni manjkalo.

Jože je vseh 40 delovnih let z veseljem opravljal poklic električarja, za kar je poklicno šolo opravil v Celju, pozneje pa je izobraževanje dopolnil z visoko kvalifikacijo v Ljubljani. Prvo zaposlitev je dobil v zasebnem novomeškem podjetju Novobor, a večino delovne dobe je opravil v Elektru Novo mesto. Mnogi Dolenjci ga ne bodo pozabili, saj je s svojo skupino zagnanih električarjev pripeljal elektriko v številne odročne vasi v Podgorju in okolici – to je bilo sredi prejšnjega stoletja, med letoma 1950 in 1980. Samo na območju Gabrja in Brusnic je bilo takih neelektrificiranih vasi več kot petnajst, nešteto pa tudi na območju Škocjana, Šmarjete in šentjernejskem koncu. Tu so Jožeta najraje poimenovali kar »rajonski«, pozneje je bil vodja nadzorništva.

To so bili časi, ko ni bilo veliko mehanizacije in ne služb, vaščani pa so radi sodelovali in pomagali – k sreči jih je električar Jože znal dobro motivirati in organizirati, kar je pripomoglo k cenejši izvedbi napeljave. Po uspešnem delu so po stari kmečki navadi običajno pripravili «likof« in se poveselili ob pomembni pridobitvi v vasi, kar je elektrika nedvomno bila. Si danes sploh predstavljamo življenje brez nje? Že če je zmanjka za kako uro, je vse narobe! »Bilo je res veselje, ko je elektrika prišla v vas,« se spominja naš slavljenec.

ELEKTRIČAR, RIBIČ …

V tistih časih so se električarji seveda srečevali z najrazličnejšimi preizkušnjami, posebej v času defektov oz. izpadov elektrike in v slabih vremenskih razmerah, saj so bile takratne komunikacijske povezave redke in težko dosegljive. Ničkolikokrat je bil Jože dežuren, na teren je bilo treba v vsakem vremenu. Spominja se, kako je leta 1951 v hudi zimi in obilici snega pomagal pri vzpostavitvi elektrike v Novem mestu, ki je bilo takrat kar nekaj dni v temi. Iz svojih prvih službenih let ne bo pozabil tudi napeljave elektrike v novi novomeški bolnišnici s pljučnim oddelkom, kjer je imel dva zanimiva pomočnika: nemškega ujetnika, študenta elektro smeri, ter električarja, srbskega vojaka. Vse so naredili, kot je bilo treba.

Jožetu Sajetu je sprostitev ob napornem delu električarja predstavljalo ribištvo. S sinom Jožetom je bil vrsto let navdušen ribič in član Ribiške družine Novo mesto. Uspešno sta tekmovala v krapolovu v okviru državnega prvenstva, kar dokazujejo številni medalje in pokali. Ribarila sta po jezerih, zelo rada tudi v reki Krki.

Slavljenec, ki je že dobra tri desetletja upokojenec, se za svoja 90. leta kljub nekaj zdravstvenim težavam zelo dobro drži – tudi po zaslugi žene Mihelce, poznane šentjernejske učiteljice, ki zanj lepo skrbi. Nekaj pa imajo gotovo vmes tudi geni. Jože izhaja namreč iz trdne rodbine Sajetovih iz Jablana pri Mirni Peči, iz kmečke družine z enajstimi otroki.

60 LET POROKE

Slavljencu so prišli te dni med drugim čestitat domači, širša družina, sosedje, prijatelji, nekdanji in sedanji električarji, pa tudi šentjernejski župan in podžupan, Radko Luzar in Janez Selak, ter člani upokojenskega društva in Krajevne organizacije Rdečega križa Šentjernej. Vseh je bil zelo vesel.

A voščiti so morali kar obema z ženo, kajti Jože in Mihelca sta prav te dni praznovala 60-letnico poroke, kar je dandanes res redkost. Vsa leta živita v ljubezni, razumevanju in spoštovanju in sta mnogim mladim parom lahko vzor. Kot odkrito povesta, se v šestih desetletjih gotovo zgodi veliko dobrega in slabega, »a če je ljubezen in medsebojno zaupanje, se zmore.«

Sajetova, ki sta se jima v zakonu rodila dva otroka, Jože in Maja, danes razveseljuje že pet vnukov. Najlepše je, ko se vsi zberejo doma, v rodnem Šentjerneju, saj pravijo, da »lepšega kraja nej, ku je Šentjern …«

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 16. avgusta 2019

Besedilo in fotografije: L. Markelj