DL: Vandalizem in videonadzor - Lumpi zdaj pod drobnogledom 'velikega brata'

20.8.2019 | 14:45

Vladimir Prebilič in Janko Veber (Foto: M. G.)

Na najbolj prehodnih lokacijah bodo v mestu ob Rinži postavili 16 videonadzorov – Pomisleki, da gre za kratenje človekovega dostojanstva

Z gospodarsko in infrastrukturno rastjo Kočevja, vsaj tako kažejo zadnji podatki, je v vzponu tudi neodgovorno ravnanje posameznikov ali skupin, ki se nalašč lotevajo kraje in uničevanja občinskega premoženja in ogrožanja ljudi.

Vandalizem je ušel nadzoru, je bilo zapisano v vabilu za sklic izredne občinske seje, na kateri so svetniki kot najboljšo rešitev podprli predlog vzpostavitve videonadzora na 16 najbolj prehodnih točkah v središču občine.

Ne le brezobzirno poškodovanje javnega sistema za izposojo koles, ki je po enem tednu delovanja, kar se v okviru tega projekta ni zgodilo nikjer drugje, ugasnil, so svetnike k tej določitvi pritegnila tudi policijska poročila prejšnjega meseca. V njih med drugim možje postave navajajo, da so se barabini predrzno lotili požiga embalaže in vsebine na ekoloških otokih, uničevanja javnih zelenih površin z obračanjem smetnjakov in cvetličnih korit, znesli so se tudi nad urbano opremo oziroma razstavne panoje Pokrajinskega muzeja Kočevje v Gaju, v treh primerih pa so se s pestmi spravili nad mladoletne na javnih površinah, v športnem parku. »Temu je treba narediti konec,« je poudaril župan dr. Vladimir Prebilič in dodal, da je samo infrastruktura za izposojo koles, vključno s 15 kolesi, utrpela škodo za deset tisoč evrov, v zadnjih petih letih pa so nepridipravi občino z uničevanjem javnega premoženja oškodovali za 150 tisoč evrov. Kolesa, za izposojo katerih so občani pokazali velik interes, so že obnovljena, prav tako štiri postaje, a jih v sistem ne bodo vrnili, dokler ne bo vzpostavljen nadzor njihovih poti. Kako? Dodatne okrepitve policije, ki jo zadnja leta bremeni migrantski kaos na meji, jim ne bodo kos, verjetno tudi ne en redar več, pomoč pri zaščiti dobrin in ljudi je treba nemudoma, seveda skladno s črko zakonodaje, poiskati pri videonadzoru oziroma t. i. »velikem bratu«.

»Zakaj zvonec za preplah potem, ko je nekdo obrnil smetnjake in ukradel kolesa? Ne vidite, da po Kočevju cveti droga na vsakemu koraku, vse bolj smo občani ogroženi na svojih domovih. Vlomi, kraje, strah. O tem pa nič,« je Janko Veber, občinski svetnik Sloge, edini tako ugovarjal predlogu videonadzora in rotil, naj storilce teh kaznivih dejanj bolj preganja okrepljena redarska služba in ne da ob conah z omejitvijo hitrosti 30 kilometrov na uro s »kasiranjem« polni občinsko malho. Meni tudi, da je takšen sklep celo neustaven, s poudarkom, da so v Kočevju človekove pravice (pod drobnogledom kamer) manj vredne kot kante za smeti. »Ne razumem tega izvajanja,« mu je odvrnil Prebilič in izpostavil, da bo občina skušala tako (za)varovati družbeno premoženje in posledično zagotoviti, da se tveganja za ogrožanje varnosti občanov in drugih obiskovalcev Kočevja znižajo, za zasebno lastnino pa bo moral vsakdo skrbeti po svoje, tudi s pomočjo policije. Pokritost s kamerami na predlaganih lokacijah ni posrečena rešitev niti za Luko Bubnića (SDS), tudi zanj je redarska služba primernejša rešitev. »Vsi dobro vemo, kdo v Kočevju povzroča največ tovrstnih škod oziroma vandalizma. In kaj se bo zgodilo potem, ko jih bodo kamere zasačile? Verjetno nič. Ta populacija občanov, Romov, se namreč dobro zaveda, da jim nihče ne more do živega, še manj pa, da bodo zaradi tega kdaj oglobljeni.«

Da ima oko kamere svojo moč, je kot primer navedel Peter Pirc (Lista Moja Kočevska), sicer ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev. V tej stavbi učenosti so ustavili uničevanje inventarja ravno z videonadzorom, zato ga izdatno podpira tudi kot orodje v borbi zoper vandale na javnih površinah.

Oko kamere na teh lokacijah, je dejala mag. Renata Zatler, pooblaščenka za varstvo osebnih podatkov za občino Kočevje, bo zajelo čim manjši obseg snemanja na javnih površinah, ob hkratnemu zagotavljanju učinkovitosti namena. Na podlagi posnetka videonadzora je namreč mogoče učinkoviteje odkrivati in preganjati storilce kaznivih dejanj, obdelava osebnih podatkov pa je predvsem iz varnostnih razlogov koristna tako za upravljavca (občino) kot tudi za občane in druge posameznike, ki obiskujejo mesto. »Kljub temu pomisleki zlorabe vedno obstajajo, tega ne moremo izključiti, a moramo omiliti tveganje s pravno regulativo in z ukrepi tako, da se posnetki hranijo čim krajši čas, usposobljenih (pooblaščenih) oseb, ki bi lahko dostopale do njih, naj bo največ dve ali tri,« priporoča. Sicer je podoben sistem v Kočevju »padel« leta 2012. Takrat je občinski svet sprejel napačno pravno podlago za pokritost s kamerami na treh lokacijah. Po novem jih bodo postavili v bližini stavb učenosti (osnovnih šolah ter srednje šole in gimnazije), telovadnice, knjižnice, v športnem parku Gaj, pri kavarni, pri coni Lik, tržnici, železniški postaji, campu na jezeru, vaškem jedru v Dolgi vasi, v Podgorski ulici.

Najdlje v dveh mesecih naj bi pripravili presojo vpliva videonadzora nad varstvom osebnih podatkov, skladno z zakonodajo.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 6. junija 2019

M. Glavonjić