DL: Rajko Štefanič - Gozdove vse bolj ogrožajo živali

26.5.2019 | 17:35

Rajko Štefanič

Pred 15 leti je bilo v Dragatušu ustanovljeno Društvo lastnikov gozdov ob Kolpi in Lahinji. Bilo je drugo tovrstno društvo v državi, pred njim je bilo leto prej ustanovljeno le Društvo lastnikov gozdov v Mirnski dolini. Na ustanovnem občnem zboru je bilo 28 lastnikov, sedaj pa jih je v društvu že 320, večinoma pa so iz črnomaljske občine. Danes je v Sloveniji že 29 tovrstnih društev, ki so povezana v zvezo, v Beli krajini pa so ju ustanovili tudi v metliški in semiški občini.

Glavni namen društva, ki ima sedež v Dragatušu, njegov predsednik pa je Gregor Gešelj, je povezovanje majhnih gozdnih posestnikov in zastopanje njihovih interesov v lokalnih in državnih ustanovah. »Veliko pozornost namenjamo varnemu delu v gozdu tako s traktorji kot z motornimi žagami, negi gozdov, skupni nabavi delovnih varovalnih sredstev. Povezujemo se s sosednjimi društvi, tudi s Hrvaškega in iz Avstrije. Društvo zastopa lastnike in poskuša s pomočjo zveze vplivati na spremembo zakonodaje in uredb na področju gozdarstva,« pove Rajko Štefanič, ki je bil prva dva mandata predsednik Društva lastnikov gozdov ob Kolpi in Lahinji, sedaj je podpredsednik, bil pa je tudi predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Slovenska zveza je sicer članica evropske konfederacije lastnikov gozdov CEPF, ki zastopa 60 milijonov lastnikov gozdov iz vse Evrope.

Na območju, ki ga pokriva društvo, so ob pomoči državnega in evropskega denarja zgradili tri gozdne ceste in več vlak, pripravili številne ekskurzije, vsako leto pa sodelujejo tudi na licitaciji vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu. Zanimanje za licitacijo je med črnomaljskimi lastniki veliko in tudi nekateri njihovi hlodi so dosegli visoko ceno. Vsako leto septembra pripravijo dan odprtih vrat, kjer se pomerijo v žaganju hloda z ročno žago amerikanko, podiranju droga na balon, zabijanju žeblja v hlod.

Seveda Štefanič ne more mimo problemov, ki mučijo lastnike gozdov. »Skrbijo nas strokovne ugotovitve Zavoda za gozdove Slovenije, da je v naši državi zaradi prevelikega števila parkljarjev, kot so jelenjad, srnjad in divji prašiči, ogroženih 40 odst. mladih gozdov, še vedno pa nimamo pravilnika za oceno škode v gozdu, ki ga pišejo že peto leto. Jelenjad in srnjad obgrize in obgloda drevesa, prašiči pa prerijejo zemljo. V zadnjem času pa lastniki gozdov ob vodotokih opažajo vse večjo škodo, ki jo povzročajo neavtohtoni bobri. Včasih so glodali le mehke drevesne vrste, kot so topoli in jelše, sedaj pa tudi hraste, smreke, jesene. Bobri so se preveč razmnožili, a so zaščiteni. Lastniki gozdov nimamo nič proti biotski pestrosti, a menimo, da bi moralo biti vse v mejah tistega, kar okolje še prenese,« je zaskrbljen Štefanič. Ob tem poudari pomen ekosistemskih funkcij gozda za vse prebivalce. Ne nazadnje s pomočjo gozdov blažimo posledice klimatskih sprememb in ohranjamo vodne vire. Slovenija je prav po zaslugi gozdov poznana kot zelena destinacija. Velja namreč za eno najbolj gozdnatih držav v EU.

Lastniki gozdov so vse bolj nejevoljni tudi zaradi smetišč, ki ostajajo za ilegalnimi migranti zlasti ob Kolpi. Na podlagi zakona o gozdovih je namreč lastnik gozda kazensko odgovoren za smeti, ki jih naključni obiskovalec odloži na njegovi parceli. »Stroški pobiranja smeti za ilegalnimi pribežniki so bremenili občino, kar se mi ne zdi prav. To bi morali urediti vsaj na državnem, če ne celo na evropskem nivoju,« meni Štefanič, ki je zadovoljen, da pri njih v zadnjih letih ni bilo toliko žleda kot ponekod drugod po državi. Zato pa toliko bolj pustošijo vetrolomi in lubadar. V društvu priporočajo lastnikom gozdov, da vsaj maja obiščejo gozdove in odstranijo že prva drevesa, ki jih je napadel lubadar. Vse bolj pereč je v gozdovih tudi problem tujih invazivnih drevesnih vrst, svoja opažanja pa lastniki sporočajo pristojnim na Zavodu za gozdove Slovenije.

Štefanič pravi, da se lastniki gozdov nikakor ne morejo strinjati s sedaj veljavnim določilom, da gredo vsa sredstva, ki jih dobijo za obnovo in nego gozdov, v osnovo za dohodnino. Marsikdo se zato subvenciji raje odreče. Sicer pa Štefanič pohvali, da lastniki v glavnem dobro skrbijo za svoje gozdove. Ne nazadnje nanje dobro vplivajo tudi v društvu. Pohvalno je, da drug drugega opozarjajo, če ugotovijo, da je v gozdovih kaj narobe. Prizna pa, da v društvu pogrešajo mlade člane. »Na žalost so tudi takšni lastniki gozdov, ki pa niso naši člani, ki niti ne vedo, kje imajo gozdove. Pri tistih, ki zanemarjajo gozd, pa bi morala ukrepati gozdarska inšpekcija,« je  odločen Štefanič.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 21. marca 2019

M. Bezek Jakše