DL: Gozdarstvo Grča - Postati želijo eden največjih dobaviteljev

16.5.2019 | 11:10

Stojan Rovan (Foto: M. L. S.)

Ivan Novak (Foto: M L. S.)

V nekdanjem kočevskem koncesionarju za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije imajo pod novim večinskim lastnikom in z novim vodstvom velike načrte – V Ribnici so žago že delno obnovili, v Kočevju bodo postavili novo, ki naj bi začela delovati prihodnje leto

Gozdarstvo Grča je po težavah, v katerih so se znašli po 30. juniju 2016, ko so se iztekle 20-letne koncesijske pogodbe za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, leta 2017 dobilo novega večinskega lastnika – gradbeno-inženirsko firmo GH Holding, katere lastnik je Blaž Miklavčič. Pod novim lastnikom in z novim vodstvom pa ne skrivajo svojih ambicij: postati želijo eden največjih dobaviteljev za slovenski trg.

GH holding, ki je v letu 2017 odkupil terjatve upnikov do Grče, povečal lastniški delež z odkupom preostalih delnic in družbo prvič dokapitaliziral že konec leta 2017 in nato še lani, je 98,83-odstotni lastnik Grče, z iztisnitvijo še preostalih delničarjev – manjših lastnikov, ki so bili zaposleni v Grči – pa namerava priti do 100-odstotnega deleža. Tudi pod novim lastnikom in novim vodstvom – direktorjem Stojanom Rovanom, ki skrbi za tehnični in komercialni del, ter njegovim namestnikom in prokuristom Ivanom Novakom, ki je zadolžen za splošni in finančni del – Grča združuje vse tri dejavnosti nekdanjega koncesionarja: primarno predelavo lesa, v okviru katere imajo žagi v Ribnici in Kočevju, posek in spravilo lesa ter transport gozdno-lesnih sortimentov z mehanično delavnico. So pa družbo prestrukturirali oz. so še vedno v fazi prestrukturiranja in z njim povezanih velikih investicij, kot pravi Rovan. Iz klasične gozdarske dejavnosti, ki je prej predstavljala glavnino Grčine proizvodnje, so se preusmerili v lesno primarno predelavo, ki naj bi postala njihova osnovna dejavnost, dejavnosti strojne in ročne sečnje ter prevoz hlodovine pa bosta tudi v prihodnje njihovi dodatni dejavnosti.

ZMANJŠALI GOZDARSKI DEL IN PREVOZ

»Gozdarski del smo močno zmanjšali,« pojasnjuje Rovan. Zmanjševati so ga začeli že leta 2017 in nadaljevali tudi lani. Danes imajo na področju poseka in spravila lesa, ki ga izvajajo največ v državnih gozdovih, s katerimi gospodari družba SiDG, ki ima sedež v Kočevju, nekaj pa tudi v zasebnih gozdovih, 6 zaposlenih. »Odločili smo se, da bomo na gozdnem delu delovali bolj kot inženiring, da bomo predvsem drugim izvajalcem, malim podjetnikom, ki imajo eno ali dve ekipi, iskali in omogočali delo,« pravi.

Podobno so glede na prejšnji Grčin obseg zmanjšali do svojih trenutnih potreb tudi prevoz hlodovine, ki ga opravljajo v večini za lastne potrebe, za prevoz iz gozda do žag. Tako imajo na področju prevoza in vzdrževanja sedaj 6 zaposlenih. 6 ljudi dela tudi v upravi podjetja, 34, med katerimi je 31 proizvodnih delavcev, ki delajo v dveh izmenah, pa na žagi v Ribnici, ki so jo lani začeli prenavljati.

INVESTIRALI BODO 7 DO 8 MILIJONOV

Žago v Ribnici so že lani delno posodobili. »Do sedaj smo investirali že 2,5 milijona evrov, skupno pa jih bomo med 7 in 8,« pravi Rovan in dodaja, da v letošnjem letu nadaljujejo naložbeni cikel, s katerim bodo zmogljivost obeh svojih žag do leta 2021 povečali na več kot 200.000 m3. Po prenovi žage v Ribnici, kamor so prenesli žago iz Kočevja, ki je bila namenjena predvsem razrezu listavcev, a so zaradi sanacije po žledolomu in vetrolomu, ker je bila ponudba okroglega lesa iz listavcev, predvsem hlodovine listavcev, skoraj nična, začeli razžagovati tudi iglavce, bodo namreč investirali tudi v žago v Kočevju. V nasprotju z Ribnico, kjer so samo dodali nove stroje, da so povečali zmogljivosti razreza, pa bodo v Kočevju postavili vse na novo.

»Postaviti želimo žagalnico, ki bi bila primerljiva avstrijskim,« pravi Rovan in dodaja, da se glede količin lesa sicer nikoli ne bodo mogli primerjati v večjimi tujimi žagami, da pa bo nova žaga v Kočevju za slovenske razmere sodobna, avtomatizirana žagalnica z zmogljivostjo med 100.000 in 120.000 m3, kolikor bo sicer tudi zmogljivost žage v Ribnici. Razlika med njima pa bo, da bodo v Ribnici razrezovali iglavce, predvsem smreko in jelko, v Kočevju pa listavce, med katerimi bo ob sicer tudi javorju in hrastu kar 90 odstotkov bukve, saj je prav bukve na območju, od koder so njihovi dobavitelji, tudi največ.

Njihov največji posamezni dobavitelj lesa je sicer SiDG, les pa jim dobavljajo tudi večji veleposestniki, kot sta Rudež in Kosler z ribniškega območja, in posamezna podjetja predvsem s kočevsko-ribniškega območja, pa tudi iz sosednjih območij Notranjske, Dolenjske in ljubljanskega konca, ki se ukvarjajo z odkupom in prodajo gozdno-lesnih sortimentov. »Prevozi okroglega lesa predstavljajo pri nabavi gozdno-lesnih sortimentov velik strošek. Zato nam je cilj, da se kar najbolje pozicioniramo v tem območju in s tem zmanjšamo transportne stroške,« pravi Rovan.

S TUJEGA NA SLOVENSKI TRG

Glavnino svoje proizvodnje sedaj prodajo na tuje trge, in sicer sami prodajajo predvsem na Hrvaško in Madžarsko, nekaj malega tudi v Avstrijo, preko posredniških podjetij oz. agentov v Avstriji in Italiji, ki odkupujejo les, pa njihovi izdelki končajo tudi v Savdski Arabiji in drugje. Želijo pa si, kot pravi Rovan, da bi v bližnji prihodnosti postali eden večjih dobaviteljev slovenskih predelovalcev. »Cilj nam je tudi, da bi domačo lesno industrijo v čim večji meri zalagali z rezanimi polizdelki,« pravi in dodaja, da gre za polizdelke, ki se uporabljajo za gradnjo lesenih hiš, za gradbene konstrukcije, stavbno in notranje pohištvo. Odločitev o tem, ali bodo šli v proizvodnjo polizdelkov ali žaganih izdelkov, pa bodo sprejeli, kot pravi, glede na zahteve trga, ko bodo zaključili sedanji investicijski cikel.

100-ODSTOTNO POVEČANJE

»V primerjavi z letom 2017 smo lani razrez povečali za 100 odstotkov, s slabih 32.000 na dobrih 60.000 m3, podobno pa je bilo tudi z bruto prometom na letni ravni. Obseg dela smo lani povečali za 100 odstotkov,« je povedal prokurist in namestnik direktorja Ivan Novak. V letu 2017 so imeli za okoli 6 milijonov evrov bruto prometa, lani pa je znašal bruto promet pred davki okoli 9 milijonov evrov. »Za letos planiramo povečati razrez na 100.000 m3, kar tudi prihodkovno pomeni povečanje za okoli 40 odstotkov,« je povedal in dodal, da pa še večji skok v povečanju prometa pričakujejo prihodnje leto in leta 2021, ko bo v polnosti začela delovati tudi žaga v Kočevju.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 28. februarja 2019

M. Leskovšek - Svete