DL: Gregorčičevi gradijo na pogoriščih

31.3.2019 | 19:30

Štirje ključni možje v skupini G4 Group (od leve): Franc Gregorčič st., Gašper, Franc ml. in Miha (Foto: Podjetniski-portal.si)

Štirje ključni možje v skupini G4 Group (od leve): Franc Gregorčič st., Gašper, Franc ml. in Miha (Foto: Podjetniski-portal.si)

V uradno dostopnih virih smo pogledali, kako uspešne so nekatere podjetniške mreže, ki se pletejo na našem območju – Za začetek smo pod drobnogled vzeli skupino podjetij okrog Plastoforma oz. G4 Group, ki je v lasti Franca Gregorčiča st. in njegovih treh sinov – Od 50 do 740 delovnih mest

Ko beseda nanese na podjetniške hobotnice in lastniške povezave, dobijo te skoraj vedno negativno oznako ali pa vsaj namigujejo na to. Za marsikoga je moteče že, da se vse lovke stekajo k eni sami osebi ali družini, če pa se ta znajde še na lestvici najpremožnejših Slovencev, ki jo objavlja revija Manager, je to že razlog, da se ga priveže na pranger.

A zakaj bi bili veliko premoženje in zapletene mreže podjetij nujno nekaj slabega, še posebno če gre za domače, slovenske lastnike? Na našem območju je kar nekaj takih, v katerih podjetij ne izčrpavajo in zapirajo, prej nasprotno, saj marsikdaj iz podjetij na robu propada naredijo uspešno zgodbo.

Med njimi je gotovo skupina okrog Plastoforma iz Šmarjete oz. G4 Group, ki je v lasti družine Gregorčič. Franc Gregorčič st. je bil do sredine leta 2017 edini lastnik skupine, tedaj pa je po 24 odst. lastništva prenesel na vsakega od treh sinov, ki so tudi direktorji v družbah skupine. »Vedno sem prevzemal podjetja na smrtni postelji matere in gradil na pogoriščih. Kjerkoli smo se pojavili, smo zaposlovali in povečevali poslovne aktivnosti,« je za medije dejal Gregorčič st., ki je zdaj direktor G4 Group.

PREVZEL 50 DELAVCEV

Leta 1995 je od Adrie Caravan, kjer je bil prej direktor tovarne v Šmarjeti, kupil poslovne prostore in prevzel 50 delavcev. Plastoform, ki je proizvajalec plastičnih elementov za različno uporabo, predvsem pa za avtodome in prikolice,je v dobrih dveh desetletjih močno zrasel, tako da ima zdaj nekaj čez 200 zaposlenih in je leta 2017 ustvaril 26,3 milijona evrov prihodkov od prodaje oz. 20 odst. več kot leto prej.

Plastoform je že leta 2001 kupil tudi hrvaško podjetje Istraplastika iz Pazina, poleg tega ima skupina G4 Group v lasti še podjetje Plastoform Istra. Za naše kraje je pomembneje, da je podjetje razširilo dejavnost na Blanco (občina Sevnica), kjer je postavilo družbo Plastoform Blanca, ki izdeluje pleksi izdelke. Na Blanci je bilo leta 2017 zaposlenih 146 ljudi, podjetje pa je ustvarilo 17 milijonov evrov prihodkov oz. skoraj 60 odst. več kot leto prej. Omeniti velja še, da je Plastofrom Blanca lastnik hčerinske družbe Oceanus SBT s sedežem v Kladju nad Blanco in s prihodki 1,4 milijona evrov, ki se ukvarja z razvojem, gradnjo in prodajo plovil, torej čisto novim področjem za to skupino. Direktor obeh podjetij je najstarejši Gregorčičev sin Miha.

ZA BLANCO ŠE PAPIROTI

Leta 2012 je Plastoform kupil še krški Papiroti, nekdanjo Papirkonfekcijo, ki je izšla iz tovarne celuloze in papirja, nazadnje pa je bila v lasti celjskega Aera in že precej v škripcih. Papiroti izdeluje papirnate vrečke in potiskane ovojne papirje, sedež pa ima zdaj na Senovem. Leta 2017 je dosegel 12,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje (dobre 4 odst. več kot leto prej) in delo dajal 95 zaposlenim. Direktor podjetja je Gašper Gregorčič.

V Šmarjeti deluje še podjetje Plastoform Logistika, ki se ukvarja z logistiko in transportom, leta 2017 pa je imelo 4,4 milijona evrov prihodka oz. za tretjino več kot leto prej in zaposlovalo 21 ljudi.

AKRIPOL Z DOBIČKOM

Leta 2016 je skupina Plastoform od Trima Trebnje kupila Akripol Trebnje, proizvodnjo in predelavo polimerov, z njim pa še dve hčerinski družbi – Akripol-S Beograd in Akripol Zagreb. Akripol je pred tem več let posloval z izgubo, a že leto 2016 končal z dobičkom, ki je naslednje leto narasel skoraj na milijon evrov. Akripol, ki ga kot direktor vodi Miha Gregorčič, je imel leta 2017 12,5 milijona evrov prihodkov in povprečno 116 zaposlenih.

Družina Gregorčič, katere premoženje je revija Manager preteklo jesen ocenila na 59 milijonov evrov in jo uvrstila na 22. mesto med najpremožnejšimi Slovenci, svoje premoženje še povečuje. Ne le z rastjo že obstoječih podjetij v skupini, temveč tudi s stalnimi nakupi novih podjetij. Kot je pred časom v medijih napovedal Franc Gregorič st., načrtujejo nakup vsaki dve leti.

SKUPAJ Z NIZOZEMCI

Tako je Plastoform sredi lanskega leta skupaj z nizozemskim podjetjem  Konijnenburg, ki se ukvarja s proizvodnjo transportnih koles, ustanovil skupno družbo za upravljanje podjetij SPV LIV in prek nje prevzel proizvajalca transportnih koles LIV Systems iz Postojne. Podjetje z nekaj več kot 160 zaposlenimi je bilo tik pred bankrotom in je imelo leta 2017 približno 14 milijonov evrov prihodkov. Direktorja družbe sta Franc Gregorčič in Floris Jan Van Konijnenburg.

Konec lanskega leta se je skupina G4 Group potegovala tudi za nakup podjetja Mersteel SSC iz Naklega. Kot nam je povedal direktor skupine Franc Gregorčič st., trenutno še ni znano, ali bodo pri tem uspešni. Vseeno naj navedemo, da je imelo nakelsko podjetje leta 2017 53 milijonov evrov prihodkov od prodaje, skoraj 2 milijona čistega dobička in 117 zaposlenih.

PROTI STO MILIJONOM

Kot pravi konsolidirano letno poročilo skupine G4 Group iz Šmarjete, je skupina okrog Plastoforma leta 2017 ustvarila 71 milijonov evrov prihodka, kar je 18,6 odst. več kot leto prej, in 6,7 milijona evrov čistega dobička. Število zaposlenih je bilo konec tistega leta 665. Uradnih podatkov za lansko leto sicer še ni, a Gregorčič st. ocenjuje, da se skupni, nekonsolidirani prihodki vseh podjetij skupine že približujejo 100 milijonom evrov, kar so nam potrdili tudi v računovodski službi. Tu ocenjujejo, da bodo podjetja v skupini, vključno z LIV Systems, po konsolidaciji ustvarila 85 milijonov prihodkov, ob koncu lanskega leta pa so zaposlovala 740 ljudi.

Tako je od začetnih 50 zaposlenih v šmarješkem Plastoformu pred dobrimi 20 leti mreža Gregorčičevih podjetij močno porasla, v njo ujeta podjetja pa niso umrla, ampak rastejo. Na širšem območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja je še nekaj uspešnih podjetniških mrež, ki so vredne pozornosti. Predstavili jih bomo v naslednjih številkah Dolenjskega lista.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 24. januarja 2019

Breda Dušič Gornik

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

10d nazajOceni Irena Orač Kranjc 

Tega gospoda občudujem čeprav ga osebno ne poznam, veliko je dal na delavce, same dobre stvari sem slišala o njem od kar sem prišla na Dolenjsko in tega je že 40 let kar sem postala dolenjka😃Vsaka mu čast.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava