DL: Sadjarstvo Škof - Posekali vinograd in zasadili jablane

17.3.2019 | 18:50

Škofovi (z leve): Majda, Mateja, Matjaž in Jože (Iz arhiva M. Škofa)

Nasad jablan, ki so ga Škofovi zasadili predlansko pomlad. (Iz arhiva M. Škofa)

Matjaž Škof je pred dvema letoma pustil službo in se posvetil kmetovanju na domačiji na Boldražu – Prepričan, da pridelek z 8.000 jablan lahko da soliden zaslužek enemu človeku – Tudi jabolčni sok, kis, vino ter bučno olje, v prihodnje pa še krhlji – Povpraševanje večje od ponudbe

Čeprav so Škofovi z Boldraža pri Metliki od nekdaj kmetovali, pa Matjaž po končani osnovni šoli ni razmišljal, da bi se zapisal zgolj kmetijstvu. Morda tudi zato, ker sta mama Majda in oče Jože obdelovala kmetijo ob službi. Odločil se je za šolanje na srednji ekonomski šoli, potem pa 13 let delal v različnih podjetjih, kjer si je nabral obilo izkušenj iz prodajnih in nabavnih veščin, ki mu pridejo danes zelo prav.

Škofova kmetija velja za manjšo, pridelovali pa so vsakega po malem. Zaradi primerne nadmorske višine, sončne lege in kakovostne zemlje so prevladovale jablane in trte. Leta 2016 pa se je Matjaž odločil, da bo pustil službo in kot mlad kmet prevzel kmetijo. Pogovoril se je s starši in sestro, ki so se strinjali z njegovo odločitvijo, in tako je v začetku leta 2017 ostal na kmetiji. Naredil je nacionalno poklicno kvalifi kacijo za kmeta ter se prijavil na razpis Evropske unije za spodbude za zaposlovanje in razvoj na podeželju. Prijavil pa se je tudi na razpis za zasaditev novega sadovnjaka ter tako pridobil denar za sadovnjak in protitočno zaščito.

ZAČELO SE JE S POZEBO

Škofova kmetija meri okrog 10 ha, a ker se ukvarjajo z intenzivnim sadjarstvom, ne potrebujejo velikih površin. Za njih pa je pomembno tudi, da so vse obdelovalne površine okrog domače vasi. »Ko sem prevzel kmetijo, smo imeli slab hektar sadovnjaka, zdaj ga je že dva hektarja in pol, v njem pa raste dobrih 5.000 jablan. Novi sadovnjak smo zasadili aprila 2017, saj sem se dobro zavedal, da se zgolj od hektarja sadovnjaka ne bi dalo preživeti. Ko bodo mlade jablane v polni rodnosti, bomo začeli obnavljati stari sadovnjak, v katerem so jablane, stare od 20 do 25 let, ki so jih zasadili moji starši. Jablane namreč najbolje rodijo, ko so stare od 5 so 15 let,« pove Matjaž.

Predlani so posekali del vinograda in zasadili sadovnjak, načrtujejo pa, da se bodo znebili prav vseh trt in zasadili jablane. »Je že tako, da je prav na začetku veliko vložkov. Poleg tega, da smo uredili nov sadovnjak, je treba dokupiti stroje, kmalu bo premajhna tudi hladilnica. Prav predlani, ko sem ostal na kmetiji, pa zaradi pozebe ni bilo jabolk,« predstavi težave, ki jih na kmetijah nikoli ne zmanjka.

Matjaž pravi, da ga pogosto vprašajo, ali se s pridelavo jabolk da preživeti.  Prepričan je, da 5.000 jablan, kolikor jih na njegovi kmetiji raste danes, daje soliden zaslužek enemu človeku, a ker je treba upoštevati, da vedno lahko pride tudi kakšna vremenska nevšečnost, Škof načrtuje, da naj bi v njegovem sadovnjaku raslo 8.000 dreves. »S takšnim sadovnjakom bom lahko preživel. Seveda v začetku, ko je več investicij, bolj težko, a sem optimist in verjamem, da mi bo uspelo. Upoštevati pa moram tudi to, da mora biti sadovnjak tako velik, da lahko v njem obvladujem delo. Sicer pa je dela bodisi s sadjem ali v sadovnjaku dovolj skozi vse leto, predvsem pa je veliko ročnega dela. Na srečo mi z veseljem pomagajo starši, ki so upokojeni, in žena,« je zadovoljen Matjaž, ki je vesel, da ni težav s prodajo. Tudi letos je, čeprav je lani sadje zelo dobro obrodilo, večje povpraševanje od ponudbe. To ga navdaja z optimizmom in potrjuje, da je na pravi poti.

TUDI PREDELAVA SADJA IN OLJE

»Med drugim oskrbujem z jabolki številne belokranjske osnovne šole in vrtce. Naša jabolka so kakovostna, zdrava in neoporečna, pridelana na naravi prijazen način, kar dosegamo z integriranim načinom pridelave ter skrbno uporabo metod dobre kmetijske prakse. Uporabljamo zaščitna sredstva, ki čim manj obremenjujejo okolje in zdravje ljudi. Imamo tudi certifi kat Izbrana kakovost Slovenije,« je zadovoljen Matjaž, ki se je odločil tudi za predelavo sadja. Del denarja za mladega prevzemnika je bil namreč namenjen za nakup predelovalne linije za sadje za lastne potrebe in tudi za opravljanje storitev. Tako je ponudbo popestril z bistrim in motnim jabolčnim sokom ter sokom iz jabolk in aronije. Prideluje kis, poskusil pa bo  donegovati tudi jabolčno vino. Razmišlja še o nakupu peči za sušenje sadja. Da so Škofovi sadni sokovi zares kakovostni, dokazujejo priznanja, ki jih je prejel leta 2017. Sadjarsko društvo Pomurja mu je podelilo zlato diplomo za jabolčni sok. Na ocenjevanju domačih žganj in sadnih sokov, ki ga na Domačiji Raztresen v Rimu pri Adlešičih pripravlja Sadjarsko društvo Bele krajine, je prejel zlato priznanje za domači jabolčni bistri sok. Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni pa je prejel srebrno medaljo za 100-odst. bistri  jabolčni sok.

A Matjaž Škof, ki kmetuje s sloganom Z našimi jabolki v boljši jutri, ima še veliko idej in pravi, da bo ponudbo s kmetije še nadgrajeval. Že zdaj pa poleg jabolk in izdelkov iz njih ponuja tudi bučno olje. Na slabem hektarju njiv je namreč posadil buče za olje.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 10. januarja 2019

M. Bezek Jakše