DL: V slovenskih gozdovih je vojno stanje

17.2.2019 | 18:30

Aleš Lavrič (na sredini) z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije Damjanom Oražmom in dijakinjo Centra Grm

Benjamin Miklavčič

Peter Malovič

Jože Podgoršek

Tako je zaradi ponavljajočih se »stoletnih ujm«, kot pravi državni sekretar Jože Podgoršek ... Slovenski gozdovi imajo, reci in piši, kar 460.000 zasebnih lastnikov, zato je povprečna velikost gozda pod enim gospodarjem komaj 2,5 ha. Zaradi take razdrobljenosti gospodarjenje v nekaterih slovenskih gozdovih ni takšno, kot bi moralo biti. Po drugi strani pa nekateri za svoj gozd skrbijo zgledno in si s tem prislužijo naziv najbolj skrbni lastnik gozda.

Prejšnji petek so jih podelili že 20. zapored. Štirinajst najskrbnejših lastnikov (v vsaki od območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije) so razglasili na prireditvi v prostorih kmetijske šole Grm na Sevnem. Zanimivo je, da se vsako leto med izbranimi znajdejo tako manjši lastniki gozdov, ki gospodarijo komaj na nekaj ha gozda, kot tudi veliki, ki imajo gozda 50 in več ha. Poleg zasebnih lastnikov je priznanje letos prejela tudi agrarna skupnost, ki dokazuje, da se da z gozdovi dobro gospodariti tudi skupaj. Poleg tega so letos na mariborskem območju za najskrbnejše lastnike razglasili družino Attems in s tem javnosti sporočili, da tuje lastništvo slovenskih gozdov niti približno ni tako pogubno, kot se je zdelo.

ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, so se tokrat med najskrbnejše lastnike uvrstili: Peter Malovič iz Dolenjih Lazov pri Ribnici (območna enota ZGS Kočevje), Aleš Lavrič iz Gorenjega Polja pri Straži (območna enota Novo mesto) in Benjamin Miklavčič iz Mokronoga (območna enota Brežice).

Prejemnikom priznanj je skupna tesna povezanost z gozdom, strokovno delo, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, skrb za varno delo in ustrezno opremo ter stalno usposabljanje. Pri izboru upoštevajo še vzdrževanje gozdnih cest, vlak, poti in parcelnih meja, negovanost gozda, samoiniciativnost pri odpravi poškodb po ujmah, upoštevanje strokovnih navodil zavoda, kakovost opravljenih del in gozdni red, sanacijo poškodb po spravilu lesa, upoštevanje splošne koristne vloge gozda in potrebe gozdnih živali itd.

»S priznanji pokažemo, kdo dela prav v gozdu. Gre za priznanje za življenjsko delo v gozdu,« je ob podelitvi dejal direktor Zavoda za gozdove (ZGS) Damjan Oražem, ki je poudaril, da v Sloveniji trajnostno gospodarjenje z gozdom ni le na papirju, ampak ga že dolgo leta uresničujemo v praksi. Kot je dejal, se včasih niti sami ne zavedamo, kako visoko našo državo v gozdarstvu uvrščajo vodilne evropske gozdarske države, saj Švedi, Nemci in Švicarji prihajajo k nam spraševat, kako gospodarimo.

»Veseli me, da pri ocenjevanju skrbnosti upoštevate vse vidike; tudi urejenost gozda, gozdnih poti – celo mravljišča! Navsezadnje je v gozdovih štiri petine vse biodiverzitete našega planeta. Tako ima gozd poleg gospodarske še ekološko in socialno funkcijo in zdi se, da v državi ni politike, ki bi ti funkciji gozdu vzela,« je na prireditvi dejal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek.

Ob tem je poudaril, da je v Sloveniji le 20 odst. gozdov v državni lasti, preostalo je zasebno. »Razdrobljenost je najbrž sistemska motnja pri gospodarjenju z gozdovi, ker veliko lastnikov niti ne ve, kje je njihov gozd, da ne govorimo o tistih, ki niti ne vedo, kje je Slovenija,« je dejal.

DRŽAVA PODPIRA

Direktor ZGS Oražem je k temu dodal, da delo v gozdu temelji na lastnikih, vendar pa umno gospodarjenje v slovenskih gozdovih ne bi bilo mogoče brez dobrega odnosa države do lastnikov gozda. »Ne smemo pozabiti, da država financira ali sofinancira sadike, zaščito in vsa negovalna dela ter da je zastonj tudi načrtovanje in ves servis zavoda za gozdove,« je spomnil.

Zaradi velike razdrobljenosti lastnikov gozdov je zelo pomembno, da ministrstvo z razpisi spodbuja povezovanje lastnikov (skupine in organizacije pridelovalcev). »Pri povezovanju smo še slabi,« je ocenil državni sekretar Podgoršek, »a svetla točka je Zveza lastnikov gozdov Slovenije, ki uspešno povezuje 4.000 lastnikov.«

KAKO PREŽIVETI UJME?

Po oceni Damjana Oražma so slovenski gozdovi v precej stabilnem stanju, vendar je moteče, da se v zadnjih letih kot osrednje vprašanje gozdarstva izpostavljajo vprašanja, kdo sme pobirati sadeže, hoditi po gozdu ali čigava je lovska pravica. Kot je menil, so ta za lastnike sicer pomembna, a vseeno je glavno vprašanje, kako bo gozd preživel vse ujme. S tem se očitno strinja tudi državni sekretar Podgoršek, ki je dodal: »V slovenskih gozdovih je zadnja leta vojno stanje, saj imamo že vsako leto 'stoletne ujme': žled, napad podlubnikov, snegolom, vetrolom.«

Podelitev je potekala v sodelovanju z Grmom Novo mesto, Centrom biotehnike in turizma, ki že 130 let izobražuje v kmetijstvu in ima tudi svoje posestvo in gozd. »Začutili smo potrebo, da razvijamo program naravovarstva, pri čemer letno izobražujemo tudi 5 do 10 dijakov na področju gozdarstva, ki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo in torej dodatni poklic. Poleg tega imamo tudi izobraževanje odraslih v gozdarstvu,« je na prireditvi opisala vlogo šole za gozdarstvo Vida Hlebec, ravnateljica kmetijske šole in biotehniške gimnazije na Centru Grm.

NARAVA SKOZI OBJEKTIV

Naravo, njeno raznovrstnost se da izjemno dobro približati ljudem skozi fotografijo. V sklopu prireditve so tako odprli še razstavo zmagovalnih fotografij mednarodnega natečaja Magična narava, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih naravoslovnih fotografov in katere pokrovitelj je projekt Life Naturaviva. Razstava kroži po Sloveniji in bo čez božično-novoletne praznike na ogled v avli šole na Sevnem, zdaj pa že pozivajo ljubitelje fotografiranja narave, naj se odzovejo na nov natečaj, o katerem lahko več informacij dobijo na spletnih straneh zgoraj omenjenega projekta ali združenja.

Šola je za popestritev dogodka pripravila še dobrodelni bazar, razstavo fotografij iz narave dijaka kmetijske šole in razstavo poprtnikov (božičnih kruhov), ki jih izdelujejo dijaki in študenti Grma Novo mesto v okviru projekta Uživam tradicijo in s tem ohranjajo nesnovno dediščino.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 13. decembra 2018

Besedilo in fotografije: B. Dušič Gornik